Program podeželja

Afriška prašičja kuga (APK) je nalezljiva virusna bolezen domačih in divjih prašičev, za katero ni cepiva. Bolezen ne predstavlja nevarnosti za zdravje drugih živalskih vrst in ljudi. V Sloveniji še ni bila ugotovljena, vendar pa predstavlja njeno širjenje iz vzhoda Evrope proti zahodu vse večje tveganje tudi za populacije domačih in divjih prašičev v Sloveniji.

APK lahko povzroči izjemno gospodarsko škodo kmetijskemu sektorju, posebno prašičereji. Vrednost letne prireje prašičjega mesa v Sloveniji je preračunano iz podatkov  kmetijskega inštituta Slovenije za leto 2018 okoli 50,7 mio eur, kar znaša 3,7 % od vrednosti kmetijske proizvodnje v tem letu 2018 (skupaj 1.371 mio eur). Obseg izpada proizvodnje je seveda odvisen od številnih faktorjev, predvsem pa, kje in v kakšnem obsegu se okužba pojavi. Tako je tudi učinek izpada lahko zelo različen. Kljub temu da ni zelo verjetno, da bi bil izpad enak celotnemu obsegu prašičerejske prireje v Sloveniji, pa je ob večjem izbruhu treba računati z resnejšim izpadom prireje ter številnimi posrednimi stroški, ki bi ob tem nastali in bi prizadeli tako manjše reje kot tudi večje farme oziroma celotno verigo.

Predelovalna industrija in turistični sektor sta s prašičerejo močno povezana in predvsem na podeželju je lahko znaten izpad pri dopolnilnih dejavnostih na kmetijah. Ob omejitvah v prometu na okuženem območju pa nastajajo posledice tudi v sektorjih, ki s prašičerejo sploh niso povezani, gre za spremenjene poti, omejitve, ki prinašajo logistične zaplete in podobno. Dlje kot trajajo omejitve, večje so ekonomske posledice v prašičereji in ostalih dejavnostih. Ob dalj trajajoči in obsežnejši okužbi se kaže dvig cen svinjine, lahko pa tudi izguba trgov in slabša preskrba prebivalstva. Zadnje leto so cene prašičjega mesa poskočile na svetovnem trgu zaradi povečanega povpraševanja Kitajske, kjer se je zaradi APK stalež prašičev drastično zmanjšal.

Ob teh opozorilih velja ponovno izpostaviti pomen lastnih rej, osemenjevalnih središč in zagotavljanja dovolj velikega števila v Sloveniji rojenih pujskov za nadaljnje pitanje.  Uvažanje živali iz držav z zaznano prisotnostjo APK lahko sektorju povzroči katastrofalne razsežnosti. Opozorila veterinarjev je treba jemati izredno resno ter vso pozornost usmeriti v izvajanje preventivnih ukrepov pred prenosom okužbe od morebiti okuženih divjih prašičev ter doslednemu izvajanju biovarnostnih ukrepov, ki zmanjšujejo tveganje za vnos virusa v hlev.

Za vzpostavljanje biovarnostnih ukrepov pri investicijah v prašičerejo so predvidena tudi sredstva iz Programa razvoja podeželja. V okviru izvajanja podukrepa 4.1 – Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva iz PRP 2014–2020 Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v začetku leta 2020 načrtuje objavo javnega razpisa, ki bo namenjen podpori naložbam v prilagoditev kmetijskih gospodarstev za izvajanje nadstandardnih zahtev na področju zaščite rejnih živali.

PREDMET PODPORE BODO NASLEDNJE VRSTE NALOŽB:

• ureditev hlevov in nakup pripadajoče opreme,
• ureditev dvorišč,
• gradnja objektov za skladiščenje živinskih gnojil in nakup pripadajoče opreme ter
• naložbe v nakup in postavitev ograje oziroma obore za zaščito prašičev pred divjadjo.

NALOŽBA V UREDITEV OGRAJE ZA NAMEN ZAŠČITE PRAŠIČEV PRED DIVJADJO SE BO LAHKO IZVEDLA:

• v okviru naložb v novogradnjo ali rekonstrukcijo hlevov za rejo prašičev, če je hlevski izpust del hleva,
• v okviru naložb v novogradnjo ali rekonstrukcijo dvorišč, če je hlevski izpust del dvorišča,
• v okviru naložb v izvedbo vzdrževalnih del hlevov oz. dvorišč
• kot samostojna naložba, če se oz. se bo izvajala prosta reja prašičev na prostem.

Za namen varstva pred APK mora biti postavljena dvojna ograja, pri čemer je zunanja ograja konstrukcijsko bolj zahtevna oz. grajena, notranja ograja pa je lahko bolj enostavna oz. konstrukcijsko nezahtevna, z razmikom cca. 1 m.

Več informacij o APK lahko najdete na spletni strani APK.

 

Deli informacije na svojih socialnih omrežjih