Program podeželja

Na Centru biotehnike in turizma Grm Novo mesto na Sevnem se je danes zaključil 4. slovenski podeželski parlament. Udeležilo se ga je preko 200 domačih in tujih predstavnikov podeželja, nevladnih organizacij, strokovnih institucij in politične javnosti. Podeželski parlament je v ospredje razprave izpostavil izzive slovenskega podeželja, iskanje sožitja med podeželjem in kmetijstvom tudi v luči prihajajočih sprememb skupne evropske kmetijske politike po letu 2020. Udeležence je v uvodnem delu nagovoril minister mag. Dejan Židan, ki je izpostavil enake pravice na podeželju in infrastrukturno podporo, kot jo imajo mesta oziroma drugi deli države. »Prepogosto se misli, da je za podeželje odgovoren le kmetijski resor, kar seveda ne drži, saj kmetje predstavljajo le slabo petino podeželanov. Podeželski prostor zato potrebuje pozornost celotne države in vseh njenih resorjev«. Dogodek se je sicer začel že včeraj s strokovno ekskurzijo z ogledom primerov dobrih praks in konferenco »Spodbujanje lokalnih in regionalnih ekonomij« v Šentrupertu.

 

Dogodek na pobudo Društva za razvoj slovenskega podeželja soorganizirajo partnerji Mreže za podeželje, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Zadružna zveza Slovenije, GZS – Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij in Zveza slovenske podeželske mladine. Današnjega drugega dne dogodka se je udeležil tudi minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan. V svojem nagovoru je opozoril, da slovensko in evropsko kmetijstvo ne čakajo izzivi, temveč težave. Po njegovih besedah se kmetijstvu skuša naprtiti stroške podnebnih sprememb in hkrati znižati dohodke. »Gre za pretirane pritiske, s katerim želijo pri evropskih kmetih znižati cene pridelovanja hrane, hkrati pa bi jim radi naprtili stroške, ki bi nastali ob prilagoditvah in ukrepih za omilitev podnebnih sprememb«. Po mnenju ministra to ni mogoče in vodi v težave. »Zaskrbljen sem, ko slišim razmišljanja EU, da naj bi vsoto podeželju namenjenega denarja zmanjšali, po drugi strani pa prihajajo pričakovanja, da naj bi se zahteve do kmetijstva in podeželja okrepile«. Ob tem je spomnil, da je proizvodnja hrane ena najbolj strateških odločitev, ki je nasploh botrovala nastanku EU.

Primož Hainz, podpredsednik Državnega zbora Republike Slovenije je izjavil, »da se v Evropski uniji veliko ukvarjamo z velikimi temami, kot so skupna varnost, skupen gospodarski prostor, prost pretok kapitala, ljudi, sredstev itd. Malo pa se posvečamo vprašanju lokalne identitete. Ta pa je pomemben faktor v realnem življenju v urbanih središčih in še mogoče bolj izven njih. Temu smo včasih rekli policentrični razvoj države, ki je večinoma slonel na industrijski proizvodnji, sedaj pa se preusmerja na kmetijstvo kot temeljno ali dopolnilno dejavnost. Nanj se vežejo ekologija, turizem, obrt itd., torej vrsta gospodarskih panog. Vprašanje lokalne identitete in predvsem vrnitev ljudi na podeželje predstavlja našo veliko razvojno priložnost. Kmetijstvo z vsemi nanj vezanimi programi predstavlja skoraj neizmerno priložnost, predvsem za mlade. Te rešitve pa imajo velik pomen tudi za ohranitev slovenske nacionalne identitete, ki je ne smemo zanemariti v vseh teh globalizacijskih procesih.«


»Participativni pristopi, kakršen je Podeželski parlament, vedno znova pokažejo potrebo po enakomerni poseljenosti slovenskega podeželja, po izboljšanju kvalitete življenja z lažjo dostopnostjo do osnovnih storitev z ustvarjanjem in ohranjanjem delovnih mest s pametnim upravljanjem naravnih virov in s povečanjem deleža doma pridelane hrane. Pomembno sporočilo 4. tovrstnega parlamenta je tudi, da si želimo v prihodnje še močnejšo podporo podeželju preko lokalnih akcijskih skupin, vendar se morajo nujno poenostaviti zapletena pravila, ki preprečujejo najšibkejšim skupinam, da bi z evropskimi sredstvi razvijali svoja lokalna okolja,« je poudaril Goran Šoster, predsednik programskega odbora SPP in podpredsednik Društva za razvoj slovenskega podeželja.

 
Kristiina Tammets, predstavnica Evropskega podeželskega parlamenta in predsednica evropskega združenja LEADER (ELARD), je čestitala udeležencem za četrti slovenski podeželski parlament in spodbudila lokalne skupnosti, da ohranijo svoj navdušenje in energijo, da živijo na podeželju točno tako, kot si želijo. Poudarila je naraščajočo vlogo pristopa od spodaj navzgor pri lokalnem razvoju in potrebo po tesnem dialogu med lokalnimi skupnostmi in oblastmi.


Podeželje doživlja v zadnjih desetletjih pravi preporod


Ta je posledica hitrih sprememb v načinu življenja, povečane mobilnosti, zmogljivejših komunikacijskih poti in kanalov ter splošnega porasta materialnega standarda v Evropi. Izboljšanje kazalnikov razvoja ne pomeni vselej in za vse skupine tudi izboljšanja kvalitete življenjske ravni. Nekatere družbene skupine in odmaknjena območja so iz pozitivnih trendov razvoja izključena. Vedno večji izziv predstavljajo tudi podnebne in okoljske spremembe, ki zahtevajo od družbe in kmetovalcev ustrezna prilagajanja. Pravzaprav so izzive slovenskega podeželja naslovile vse delavnice. Izhodišča za delavnice so pripravili priznani strokovnjaki, razpravo med udeleženci pa so usmerjali moderatorji. Delavnice so naslovile teme kot so storitve na podeželju, verige vrednosti, upravljanje tveganj, zaposlovanje in infrastruktura na podeželju, sobivanje generacij na podeželju in vloga mladih, prehranska varnost, pametno upravljanje naravnih virov, znanje na podeželju in inovativnost, zadružništvo, skupna kmetijska politika in poenostavitve. Zaključki delavnic bodo kmalu objavljeni na spletnih straneh.


4. Slovenski podeželski parlament predstavlja tudi prvo javno razpravo o skupni kmetijski politiki po letu 2020, ko se pričenja nova programska perspektiva. Stališče Evropske komisije je predstavil Michael Pielke. S tem pa se javna razprava ne zaključuje, temveč šele začenja in se bo nadaljevala z razpravami o novem programu razvoja podeželja. Zaključki 4. Slovenskega podeželskega parlamenta bodo javno objavljeni, poudarki pa bodo predstavljeni tudi na Evropskem podeželskem parlamentu, ki se bo odvil med 18. in 21. oktobrom na Nizozemskem.


Uvodni dan Slovenskega podeželskega parlamenta, ki se je odvil v četrtek, 21. 9., v Šentrupertu, pa se je skoraj 90 akterjev lokalnega razvoja osredotočilo na razmislek o pomenu lokalnih ekonomij in o načinih izboljšanja prihodnjega razvoja na tem področju. Območje se je upravičeno pohvalilo tudi z dvema primeroma trajnostnega razvoja – Deželo kozolcev in Dobrotami Dolenjske.


Slovenskim udeležencem so se tokrat pridružili predstavniki iz 12 evropskih držav. Dobra tretjina udeležencev 4. Slovenskega podeželskega parlamenta prihaja iz lokalnih akcijskih skupin in nevladnih organizacij, četrtina iz javne uprave, desetina iz svetovalnih in razvojnih institucij. Prav tako je dobra desetina udeležencev nepovezanih posameznikov, kmetov in podjetnikov.

 

Več informacij o dogodku

- na spletni strani Društva za razvoj slovenskega podeželja in

- na podstrani spletne strani PRP.

Deli informacije na svojih socialnih omrežjih