Program podeželja

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je včeraj organiziralo mednarodni seminar z namenom predstavitve Evropskega inovacijskega partnerstva za produktivnost in trajnost v kmetijstvu in gozdarstvu (EIP), ki se bo po novem začel izvajati tudi v Sloveniji. Pristop EIP je povsem nov koncept evropske politike razvoja podeželja, njegov cilj pa je zmanjšati vrzel v prenosu znanja in inovacij od stroke do kmetijske prakse in izboljšati povratni pretok informacij glede zaznanih praktičnih izzivov od kmetijske prakse do stroke. Seminarja se je udeležila tudi državna sekretarka mag. Tanja Strniša. Prva javna razpisa za dodelitev nepovratnih sredstev za namen inovacij bosta objavljena še do konca tega leta.

EIP Trend Hotel 13 nov 2017

Cilji EIP se zasledujejo preko vzpostavitve posebnih partnerstev t.i. operativnih skupin EIP, ki jih sestavljajo kmetje, svetovalci, raziskovalci in drugi akterji. V okviru operativne skupine EIP partnerji skupaj poiščejo praktične rešitve na vsakdanje izzive, s katerimi se kmetje in kmetijska podjetja srečujejo v praksi. Skupina lahko pripravi projekt EIP in z njim kandidira na javnem razpisu v okviru ukrepa Sodelovanje iz Programa razvoja podeželja RS 2014–2020 (PRP) ter pridobi nepovratna sredstva.

Ministrstvo je na seminarju poudarilo, da je v središču operativne skupine in projekta EIP kmetijsko gospodarstvo, da mora vsak projekt EIP ugotovljene rešitve preizkusiti v praksi, in sicer na lokaciji kmetijskega gospodarstva ter da mora biti v okviru vsakega projekta EIP zagotovljen praktični prikaz rešitev, rezultate projekta in znanja pa je treba razširjati tudi na druge kmetije oziroma javnosti.

Ministrstvo bo v prihodnjih tednih posredovalo Vladi RS v sprejem predpis, ki ureja ukrep Sodelovanje in v tem okviru tudi pristop EIP. Po sprejemu predpisa na Vladi RS bo še v tem letu sledila objava prvih dveh javnih razpisov iz naslova ukrepa Sodelovanje v okviru PRP, na katerih bodo operativne skupine EIP za namen izvedbe projektov EIP lahko kandidirale za nepovratna sredstva. Javna razpisa se bosta nanašala na projekte s področja tehnološkega razvoja ter skupnih pristopov na področju varovanja okolja in podnebnih sprememb.

Državna sekretarka mag. Tanja Strniša je poudarila, da »smo na pragu nove dobe v kmetijstvu, kjer bo treba poskrbeti za kakovostno hrano, kakovostno okolje in kakovostno življenje, kar presega skrb za dobrobit kmetov. Potrebno je zadovoljiti tudi pričakovanja potrošnikov in družbe v celoti. Za vse to pa potrebujemo v kmetijstvu nove rešitve, ki jih s projekti EIP, kljub njihovi zahtevnosti, lahko pridobimo.«

Inge Van Oost, glavna zadolžena za razvoj in izvajanje Evropskega partnerstva za inovacije na področju produktivnosti in trajnosti v kmetijstvu in gozdarstvu (EIP-AGRI), je izpostavila, da naj deležnikov, ki bodo sodelovali pri projektih EIP ne bo strah napak in neuspehov, saj se bodo na njih veliko naučili, in z njimi napredovali. Svetovala je uporabo vseh mogočih znanj, ki operativnim skupinam lahko pomagajo v projektu.

Pacôme Elouna Eyenga, vodja EIP AGRI Service Point-a, je predstavil vlogo EIP-AGRI Service Point-a, kot posrednika in pospeševalca sodelovanja in komunikacije med deležniki, ki pomaga deliti znanje ter skrbi, da so kmetijske inovacije zainteresiranim hitro na voljo v bazi podatkov Service Point-a. Spodbudil je zainteresirane udeležence, naj se registrirajo za dostop do te baze podatkov, kjer jim bo na voljo ogromno informacij v zvezi z delovanjem partnerstev iz vse Evrope.

Seminar je postregel z zaključki, med katerimi so še zlasti pomembni tisti, ki bodo pomagali spodbuditi sodelovanje deležnikov, zlasti pa kmeta kot ključnega člena partnerstva v samih partnerstvih: izpostaviti je treba uspešna partnerstva in njihove akterje ter jih narediti ponosne v zvezi s tem, kar počnejo. Zagotoviti je treba sredstva za oglede dobrih praks, pa tudi učinkovito (standardizirano) upravljanje s časom, podatki, financami in drugimi viri. Izpostavljen je bil tudi pomen nujnosti razširjanja rezultatov, dvigovanja zavedanja o EIP, izrabe vseh možnih sinergij in kanalov, celo povezovanja med državami članicami oziroma njihovimi mrežami ter organiziranja skupnih dogodkov, podaljšanja obdobja implementacije projektov, intenzivnejše financiranje projektov ter obvezno sodelovanje zunanjih promotorjev rezultatov projektov.

Seminarja so se udeležili proizvajalci v kmetijstvu, gozdarstvu in živilsko-predelovalni panogi, akterji s področja raziskav in razvoja v kmetijstvu, kmetijski svetovalci, okoljske organizacije in druge institucije, ki so ključne pri vzpostavljanju operativnih skupin EIP.

Na seminarju so bile predstavljene aktivnosti in pogledi predstavnikov Evropske komisije, EIP kontaktne točke, MKGP in strokovnjakov iz Avstrije, Nemčije in Madžarske v povezavi z izvajanjem pristopa EIP.

V okviru seminarja sta bili izvedeni dve delavnici. V prvi delavnici so udeleženci iskali odgovor na vprašanje, kako uspešno vzpostaviti operativne skupine EIP za izvedbo inovativnih projektov na področju tehnološkega razvoja v kmetijstvu, gozdarstvu in živilsko-predelovalni industriji in kako vzbuditi interes kmetijstva in gospodarstva za sodelovanje v takšni skupini. Na drugi delavnici pa so se udeleženci ukvarjali z vprašanjem, kako zagotoviti, da bodo projekti operativnih skupin EIP dejansko ustvarili rezultate, ki bodo doprinesli k izboljšanju kmetijske produktivnosti in trajnosti.

Generalna direktorica Direktorata za kmetijstvo, Tadeja Kvas Majer, je Seminar zaključila, da »je to dobra popotnica EIP v naši državi, da potrebujemo aktivno sodelovanje vseh zainteresiranih v EIP projektih, pa tudi pogum, da se jih lotimo, in da bomo z dobrimi praksami, ki jih bomo odkrili, reševali probleme, ki pestijo slovensko kmetijstvo«.

 

Več o EIP.

Deli informacije na svojih socialnih omrežjih