Program podeželja

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je danes v Uradnem listu RS objavilo dva javna razpisa za izvajanje projektov Evropskega partnerstva za inovacije (EIP) in pilotne projekte, katerih cilj je spodbuditi učinkovitejši tehnološki razvoj in prenos znanja ter inovacij v kmetijstvo, živilstvo in gozdarstvo. S skupno 8 milijoni EUR razpisanih nepovratnih sredstev MKGP s tem daje močno spodbudo in signal za tesnejše sodelovanje med raziskovalci, svetovalci in kmetijskimi gospodarstvi ter drugimi akterji z namenom hitrejšega spodbujanja tehnološkega razvoja kot tudi varovanja okolja ter prilagajanja podnebnim spremembam. V okviru projektov EIP in pilotnih projektov bo potekal razvoj novih proizvodov, praks, procesov in tehnologij, izvajali se bodo preizkusi novih spoznanj v praksi na kmetijskih gospodarstvih, novo pridobljeno znanje pa se bo transparentno in učinkovito razširjalo v javnosti. Objava obeh javnih razpisov je pomemben mejnik z vidika spodbujanja inovacij v kmetijstvu, živilstvu in gozdarstvu, Slovenija pa se s tem pridružuje skupini tistih držav članic EU, ki so uspešno zagnale pristop EIP tudi v praksi.

Objavljena javna razpisa se financirata iz dveh podukrepov v okviru ukrepa M16 - Sodelovanje iz Programa razvoja podeželja RS 2014-2020:

  • podukrep 16.2 - Razvoj novih proizvodov, praks, procesov in tehnologij
    (Temu podukrepu je v celotnem programskem obdobju 2014–2020 skupaj namenjenih 8,7 milijonov EUR, v okviru prvega javnega razpisa pa je razpisanih skupno 5 milijonov eurov, od tega 1 milijon EUR za pilotne projekte in 4 milijone EUR za projekte EIP.)
  • podukrep 16.5 - Okolje in podnebne spremembe.
    (Temu podukrepu je v programskem obdobju 2014–2020 namenjenih 5,6 milijonov EUR. V okviru prvega javnega razpisa je tokrat razpisanih skupno 3 milijone EUR, od tega 600.000 EUR za pilotne projekte in 2,4 milijona EUR za projekte EIP.)

Skupaj je za projekte EIP in pilotne projekte razpisanih 8 milijona EUR nepovratnih sredstev. Sredstva zagotavljata Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja in proračun Republike Slovenije.

Nepovratna sredstva so namenjena izvedbi projektov EIP in pilotnih projektov. Pilotni projekti so kratkotrajnejši projekti manjšega obsega, ki se nanašajo na razvoj novih oziroma izboljšanih proizvodov, praks, procesov in tehnologij ali pa na varovanje okolja. Projekti EIP pa so zahtevnejši projekti večjega obsega, ki tako kot pilotni projekti naslavljajo razvoj novih oziroma izboljšanih proizvodov, praks, procesov in tehnologij ali pa varovanje okolja in prilagajanje na podnebne spremembe.

Za namen izvedbe projekta se mora vzpostaviti partnerstvo, ki ga sestavljajo najmanj 3 člani, in sicer kmetijsko gospodarstvo, svetovalci in raziskovalci. Ti osrednji trije akterji v partnerstvu predstavljajo t.i. »trikotnik znanja«, ki je ključen predpogoj za učinkovit in uspešen prenos znanja in inovacij v prakso. Tem se lahko pridružijo tudi podjetja, posamezniki, zadruge, nevladne organizacije in drugi akterji, ki lahko pripomorejo k uspešnemu delovanju partnerstva in uspešni izvedbi projekta. Cilj tega partnerstva je spodbuditi konkurenčno in trajnostno kmetijstvo ter prispevati k zagotavljanju stabilne pridelave hrane, krme in biomaterialov ob hkratnem zagotavljanju trajnostne rabe naravnih virov, od katerih sta odvisna tako kmetijstvo kot gozdarstvo.

Ključno pri tem pa je, da vsi projekti stremijo k jasnemu rezultatu. Cilj objavljenih razpisov namreč ni financirati študij ali znanstvenih raziskav, temveč je cilj ta, da se doseže jasen, praktičen rezultat, ki bo preizkušen v praksi. Pilotni projekti in projekti EIP morajo aktivno vključevati kmetijska gospodarstva in zagotoviti, da se nove rešitve, nove tehnologije itd. preizkusijo na lokaciji kmetijskega gospodarstva. To je pomembna novost, ki jo oba javna razpisa močno izpostavljata. Pravzaprav je ravno središčna vloga kmetijskega gospodarstva v teh projektih tista, ki predstavlja mejnik glede na dosedanji sistem znanja in inovacij v kmetijstvu, živilstvu in gozdarstvu. Tudi projekti, ki bodo podprti, morajo naslavljati povsem konkretne izzive, s katerimi se kmetijsko gospodarstvo sooča v praksi. Kmetijsko gospodarstvo je aktivni soustvarjalec novega znanja in je tako skupaj z drugimi obveznimi člani partnerstva znotraj »trikotnika znanja« nepogrešljivi član partnerstva. Novo pridobljeno znanje pa se mora transparentno razširjati tudi izven okvirov partnerstva. Na ta način naj bi nove tehnologije, nova spoznanja postala dostopna širšemu sektorju.

Projekti EIP in pilotni projekti tako morajo sodelujočim kmetijskim gospodarstvom in ostalim akterjem ter tudi širšemu kmetijskemu, gozdarskemu in živilskemu sektorju prinesti konkretne, praktično uporabne rešitve v smeri potencialnega razvoja novih oziroma izboljšanih proizvodov, praks, procesov in tehnologij in sicer tako na področju produktivnosti kot tudi trajnosti oziroma varovanja okolja in prilagajanja podnebnim spremembam.

Cilji projektov so torej jasni, poti do teh ciljev pa stvar odločitev članov partnerstva. V središču vsega pa mora biti kmetijsko gospodarstvo in izziv, s katerim se ta sooča, ter relevantnost problematike za kmetijski, živilski ali gozdarski sektor. Pilotni projekti in projekti EIP tako predstavljajo odlično orodje oz. platformo za izboljšanje obojestranskega pretoka informacij med kmetovalci, svetovalci in raziskovalci ter hitrejšo vpeljavo inovacij in novega znanja v prakso.

V primeru obeh podukrepov velja, da člani partnerstva določijo vodilnega partnerja, katerega osnovna naloga je, da zastopa člane partnerstva, ki so upravičenci do podpore, koordinira pripravo celotne dokumentacije, potrebne za vložitev vloge na javni razpis, in zahtevka za izplačilo sredstev, predloži vmesno in končno poročilo o izvajanju projekta, hrani projektno dokumentacijo, razširja rezultate projekta in se, v primeru projektov EIP vsako leto, v času trajanja projekta, udeleži dogodka o delovanju operativnih skupin EIP, ki ga organizira MKGP. Upravičenec do podpore je vodilni partner, lahko pa tudi ostali člani partnerstva, če izvajajo upravičene aktivnosti v projektu.

Upravičeni stroški v primeru obeh podukrepov so stroški dela na projektu, ki se priznajo v obliki standardne lestvice stroškov na enoto in potni stroški. Stroški dela na projektu, ki nastanejo z vodenjem in koordinacijo projekta lahko znašajo največ 10 odstotkov upravičenih stroškov projekta. Drugi upravičeni stroški so tudi stroški usposabljanj in udeležbe na dogodkih, ki niso stroški dela na projektu, če so povezani z izvajanjem projekta, kot so stroški prevoza, nastanitve, kotizacije, stroški nakupa nove opreme; stroški zunanjih storitev, ki jih ne opravijo člani partnerstva, kot so stroški raziskav, stroški uvedbe novega tehničnega znanja; stroški svetovalnih in drugih storitev, ki so neposredno povezane z izvedbo projekta; stroški materiala, ki je potreben za izvedbo aktivnosti projekta, kot so semena, sadike, razen sadik trajnih rastlin, fitofarmacevtska sredstva, gnojila, material, potreben za izvedbo meritev ali izdelavo prototipa in posredni stroški, ki se določijo v obliki pavšalnega zneska.

***

Javni razpis razpis za podukrep 16.2: Podpora za pilotne projekte ter za razvoj novih proizvodov, praks, procesov in tehnologij

Javni razpis za podukrep 16.5: Podpora za skupno ukrepanje za blažitev podnebnih sprememb ali prilagajanje nanje ter za skupne pristope k okoljskim projektom in stalnim okoljskim praksam

Uredba o izvajanju ukrepa Sodelovanje iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 68/17)

Več informacij je dostopnih na INFO točki Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, na INFO točkah Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, v okviru EIP VEM točke MKGP in preko e-pošte: sodelovanjeEIP.mkgp@gov.si. MKGP v naslednjih tednih in mesecih načrtuje več predstavitev obeh javnih razpisov, o katerih bo javnost sproti in pravočasno obveščalo.

Več o EIP.

Deli informacije na svojih socialnih omrežjih