Program podeželja

Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja je odposlala odločbe 4.038 vlagateljem, ki so se odzvali na razpis za podukrep 6.3. - Pomoč za zagon dejavnosti, namenjen razvoju majhnih kmetij. Gre za nov podukrep v tem programskem obdobju, namenjen ohranjanju in razvoju majhnih kmetij, ki redijo travojede živali in katerih kmetijska zemljišča ležijo pretežno na območju z omejenimi dejavniki za opravljanje kmetijske dejavnosti (OMD). V okviru podukrepa je bilo na voljo 20 milijonov evrov, ki bi zadoščali 4. 000 kmetijam. Uspeh izvedenega javnega razpisa je bil odličen, saj je bilo odobrenih kar 3.975 vlog, kar predstavlja 98,4 % od vseh prejetih vlog. Na MKGP ocenjujemo, da gre odličen rezultat javnega razpisa pripisati predvsem enostavnim pogojem ob oddaji vloge, enostavnim obveznostim za vlagatelje in enostavnem poslovnem načrtu, zaradi česar so se administrativna bremena, tako za vlagatelje kot za administracijo, zmanjšala na minimum. Vloga na javni razpis je namreč potekala povsem elektronsko, brez potrebe po pridobivanju in prilaganju dodatnih dokazil. K dobremu rezultatu javnega razpisa je veliko prispevala tudi obširna promocija podukrepa, kvalitetno pripravljene vloge, za kar gredo glavne zasluge kmetijskim svetovalcem KGZS, ki so pripravili večino vlog, in pa seveda tudi dobro pripravljena aplikacija za vnos vlog ter hitra obravnava vlog in postopek izdaje odločb s strani Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja.

Javni razpis za podukrep, v okviru katerega je bilo razpisanih 20 mio EUR nepovratnih sredstev, je bil objavljen 13. 10. 2017. Oddaja vlog je potekala od 6. 11. 2017 do vključno 31. 1. 2017. Na javni razpis je prispelo 4.038 vlog, od teh je bilo odobrenih 3.975 vlog, v skupnem znesku 19.875.000 EUR. S pomočjo dodeljenih sredstev bodo majhne kmetije izboljšale svojo konkurenčnost, povečale svojo produktivnost ter ekonomsko in okoljsko učinkovitost. Glede na to, da smo že porabili vsa razpoložljiva sredstva, v tem programskem obdobju javnih razpisov iz naslova tega podukrepa ne bomo več razpisali.

V okviru javnega razpisa je bilo izdanih tudi 63 negativnih odločb, kar predstavlja 1,6 % vseh prejetih vlog. Razlogi za zavrnitev so naslednji: 41 prejetih vlog ni izpolnjevalo vstopnih pogojev, 7 vlog ni dosegalo minimalnega števila točk pri merilih za izbor, pri 5 vlogah je bilo ugotovljeno umetno ustvarjanje pogojev, v 10 primerih pa je šlo za umik vloge pred izdajo odločb.

V nadaljevanju podajamo še kratko analizo odobrenih vlog. Povprečna starost prejemnika sredstev je 54 let; najmlajši prejemnik je bil na dan oddaje vloge na javni razpis star 18 let, najstarejši pa 98 let. 77 % prejemnikov sredstev je moškega spola. Povprečno število polnih delovnih moči na kmetijah prejemnikov sredstev je 1,7 PDM. Prejemniki sredstev v povprečju obdelujejo 7,3 ha kmetijskih zemljišč in redijo 7,8 glav velike živine, povprečna obtežba z živalmi pa znaša 1 GVŽ/ha. Kot je razvidno iz slike številka 1 je največ prejemnikov sredstev iz Savinjske statistične regije, sledijo prejemniki iz Osrednjeslovenske in Podravske regije.

 

Slika 1: število odobrenih vlog po statističnih regijah

JR M6 3

 

Glede na podatke iz slike 2 ugotavljamo, da je bil po pričakovanjih najpogosteje izbran cilj v poslovnem načrtu nakup kmetijske mehanizacije. Sledita pa cilja nakup informacijsko-komunikacijske opreme (IKT) ter nakup in postavitev rastlinjakov, ki sta opredeljena kot cilja, ki prispevata k doseganju horizontalnim ciljem inovacije, okolje in podnebne spremembe. Od vseh izbranih ciljev, predstavljajo cilji, ki prispevajo k doseganju horizontalnih ciljev inovacije, okolje in podnebne spremembe kar 43 %, kar kaže na to, da se tudi manjše kmetije zavedajo nujnosti prilagajanja podnebnim spremembam in informatizaciji, prisotna pa je tudi visoka stopnja zavedanja o pomenu ohranjanja okolja. Povprečno število izbranih razvojnih ciljev na kmetijo je 2,5, kar nam poleg že zgoraj opisanih dejstev priča o kvalitetni vsebini poslovnih načrtov, kar bo ob pravilni realizaciji prispevalo k izpolnitvi naših pričakovanj, ki smo si jih zastavili z uvedbo podukrepa.

 

Slika 2: Najpogosteje izbrani cilji v poslovnem načrtu

JR M6 3 1

 

Ker je za uspešno izvedbo podukrepa pomembna realizacija triletnega poslovnega načrta, kar predstavlja pogoj za izplačilo drugega obroka podpore, ki ga morajo upravičenci vložiti v obdobju med 15. 5. 2021 in 15. 8. 2021, vse prejemnike sredstev opozarjamo na to, da:

- bo potrebno ob priložitvi drugega zahtevka za izplačilo podpore dokazati stroške in aktivnosti, ki bodo izvedene za namen doseganja ciljev iz tega podukrepa, zato je pomembno, da hranijo dokazila o izpolnjevanju ciljev, ki se morajo glasiti na upravičenca (npr: fotografije pred in po naložbi, računi, pogodbe, potrdila o plačilu, dovoljenja...);

- morajo oddati zbirno vlogo vsako leto izvajanja poslovnega načrta, vključno z letom oddaje zahtevka za izplačilo drugega obroka podpore,

- do izplačila drugega obroka ne smejo zmanjšati obsega primerljivih kmetijskih površin (PKP), s katerimi so vstopili v podukrep, za več kot 10 odstotkov, pri čemer obseg PKP nikoli ne sme biti manjši od 3 ha PKP. Kontrola zahteve se bo vsako leto vršila preko zbirnih vlog in v določenih primerih s kontrolo na kraju samem pred izplačilom drugega zahtevka;

- morajo do izplačila drugega obroka, zagotavljati obtežbo s travojedimi živalmi v obsegu vsaj 0,7 GVŽ/ha trajnega travinja (EK-0,5 GVŽ/ha), skupni GVŽ pa ne sme biti manjši od 3 GVŽ. Kontrola zahteve se bo vsako leto vršila preko Evidence rejnih živali na dan 1. 2. oz. na pet naključno izbranih datumov v primeru goveda, in v določenih primerih s kontrolo na kraju samem pred izplačilom drugega zahtevka;

- v primeru, da bo upravičenec v poslovnem načrtu izbral cilje, ki predstavljajo dolgoročno vlaganje v kmetijsko dejavnost (npr. nakup strojev in opreme, ureditev trajnih nasadov, pašnikov), in bo za izpolnitev tega cilja namenil celoten znesek podpore iz podukrepa, bo upravičenec za sredstva iz podukrepa oproščen plačila dohodnine. V ta namen bo potrebno drugemu zahtevku za izplačilo podpore predložiti dokazila o porabljenih sredstvih (npr. račun, kupoprodajna pogodba, dokazilo o nakazilu sredstev), ki se morajo glasiti na upravičenca.

 

Deli informacije na svojih socialnih omrežjih