Program podeželja

Hoče pri Mariboru, 10. 7. 2013 – Ministrstvo za kmetijstvo in okolje (MKO) je širši javnosti predstavilo vsebino prvega osnutka 1,1 milijarde evrov vrednega Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014–2020 (PRP 2014–2020). S tem je bil narejen uvod v široko javno razpravo, ki bo trajala do vključno 5. 8. 2013, njeni rezultati pa bodo javnosti predstavljeni na sejmu AGRA v Gornji Radgoni konec avgusta. Raznolika udeležba zainteresirane javnosti, predstavnikov različnih institucij in Evropske komisije na posvetu ter pestrost prvih izraženih stališč kaže na večplastni pomen tega programa in obstoj konsenza po večji ciljni naravnanosti programa in usmerjenosti v rezultate.

13 07 10 PRP 10 webUvodoma je državna sekretarka mag. Tanja Strniša poudarila, da dokument v slovensko politiko razvoja podeželja vnaša številne pomembne konceptualne spremembe. Rdeča nit vsega pa je, da iskreno stremi k spremembam, k večji ciljni naravnanosti in usmerjenosti v rezultate. Program je namenoma napisan obširneje, kot to zahtevajo navodila Komisije, saj je ministrstvo s tem želelo širši javnosti odprto predstaviti vizijo prihodnjega razvoja kmetijstva, živilstva in v pomembnem delu tudi gozdarstva ter na sploh širšega razvoja podeželskih območij v Sloveniji proti 2020 in s tem spodbuditi konstruktivno javno razpravo.


Predstavnik Evropske komisije z Generalnega direktorata za kmetijstvo in razvoj podeželja in vodja enote, pristojne tudi za slovenski program, Jean-Francois Hulot je predstavil širši strateški okvir priprave programov razvoja podeželja, stanje pri sprejemanju zakonodajnih aktov EU ter ključna načela pri pripravi programov za obdobje 2014–2020. S strani Komisije je bil močno poudarjen pomen usklajenosti med EU skladi, večje usmerjenosti v rezultate, uspešnosti porabe sredstev ter večje prožnosti v odnosu do različnih prioritet.


V nadaljevanju je generalna direktorica Direktorata za kmetijstvo dr. Martina Bavec predstavila ključne strateške usmeritve PRP 2014–2020. Pri tem je poudarila, da je prihodnji program bistveno bolj, kot je bil PRP 2007–2013, tesno umeščen v širše strateške okvire na nacionalni in EU ravni, kar terja veliko večjo usklajenost med različnimi dokumenti in uvaja večjo kompleksnost priprave vsebine.


To izhaja iz dejstva, da je PRP 2014–2020 v pretežni meri sofinanciran iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), ki je skupaj s preostalima strukturnima (ESRR, ESS) in kohezijskim skladom (KS) ter Evropskim skladom za pomorstvo in ribištvo (ESPR) vključen v t.i. »skupni strateški okvir EU skladov« in s tem neposredno vpet v doseganje ciljev Strategije Evropa 2020, ki je zaveza za vse politike EU. Do omenjenih ciljev in vloge posameznih EU skladov se mora vsaka država opredeliti v »partnerskem sporazumu«, ki je nadrejen posameznim (operativnim) programom.


Dr. Bavčeva je poudarila tudi, da se PRP 2014–2020 močno navezuje na Resolucijo o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020 – »Zagotovimo.si hrano za jutri«, sprejeto leta 2011, in operativne programe za izvedbo te resolucije.


MKO je pri pripravi osnutka PRP 2014–2020 sledil načelom, da je treba prednost dati uspešnosti, ne le učinkovitosti porabe sredstev, da je treba zagotoviti večjo ambicioznost in strateško naravnanost ter usmerjenost k doseganju jasno opredeljenih rezultatov. Kot je pojasnila direktorica, mora biti PRP 2014–2020 bolj uspešen že zaradi pridobljenih izkušenj iz obdobja 2007–2013 in ugotovitev Računskega sodišča RS, težjega makroekonomskega okvira glede na obdobje 2005/2006 ter dejstva, da so tudi na EU ravni usmeritve za pripravo programov zahtevnejše in terjajo večje tematsko osredotočenje sredstev in določitev jasnih prioritet.


Ključne nacionalne prioritete prihodnjega PRP 2014–2020 so:

  • prenos znanja in inovacij,
  • prestrukturiranje v smeri povečanja produktivnosti in trajnostne rabe naravnih virov ter blažitve in prilagoditve na podnebne spremembe,
  • spodbujanje razvoja kratkih oskrbnih verig in gozdno-lesnih verig ter dviga kakovosti,
  • razvoj potencialov podeželja in delovnih mest.

Te prioritete so v tesni navezavi s prednostnimi nalogami EU za razvoj podeželja in so nadalje izvedene vse do ravni posameznih ukrepov, ki so bili predstavljeni v nadaljevanju posveta. Natančnejše informacije glede prihodnjih ukrepov so bile objavljene 5. julija ob objavi osnutka PRP 2014–2020.


Sledila je javna razprava, ki so jo z uvodnimi referati odprli predstavniki nevladnih organizacij in socialnih partnerjev: Društvo za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije, Društvo za razvoj slovenskega podeželja, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Plan B za Slovenijo (Slovenski E-forum), Sindikat kmetov Slovenije, Zveza slovenske podeželske mladine, Zadružna zveza Slovenije.


Zaključne misli je podal minister mag. Dejan Židan, ki je poudaril pomen časovne točke, v kateri se nahajamo danes, ko se določa razvoj za jutri in veliko odgovornost, ki jo nosimo vsi deležniki. Kot je dejal, ima Slovenija za uresničevanje zastavljenih prioritet realno 20 % sredstev manj kot v iztekajočem se programskem obdobju 2007–2013. Zmanjšanje sredstev in pa zaostren makroekonomski okvir, za katerega je značilen upad ekonomske aktivnosti, povečanje števila brezposelnih, težek javno-finančni položaj in zmanjševanje porabe v vseh segmentih ter padec kupne moči, terja drugačno strateško načrtovanje, kot smo ga bili vajeni doslej. Minister mag. Židan je zato jasno in odkrito poudaril, da se nam ne sme zgoditi, da bi se leta 2020 spraševali, kakšne učinke smo dosegli z dobro milijardo evrov sredstev, namenjenih PRP 2014–2020, da ne smemo spodbuditi dvome v smotrnost in učinkovitost porabe sredstev programa ter da sredstev ne smemo razpršiti in na koncu ostati brez celovite in jasne vizije, kaj hočemo doseči.


Minister je vse deležnike pozval k tvornemu in strpnemu sodelovanju pri pripravi takšnega PRP 2014–2020, ki bo razvojno naravnan, ki bo dosegal merljive rezultate in bo navsezadnje slovenskemu kmetijstvu, gozdarstvu in živilstvu postavil trdne temelje dolgoročnega razvoja in s tem tudi družbeno-ekonomskega razvoja podeželskih območij.

Predstavitve:

Povezane vsebine:

Deli informacije na svojih socialnih omrežjih