Program podeželja

 

Slika 1 PRP seja

 

Na 19. seji, ki jo je vodil državni sekretar mag. Aleš Irgolič, se je včeraj sestal Odbor za spremljanje Programa razvoja podeželja 2014–2020, ki je med drugim obravnaval Letno poročilo o izvajanju Programa razvoja podeželja 2014–2020 v letu 2020, predlog desete spremembe Programa razvoja podeželja 2014–2020 (PRP 2014-2020) in spremembe meril za izbor projektov. Podana je bila tudi informacija glede priprave Strateškega načrta SKP 2023-2027.

Člani Odbora za spremljanje PRP 2014-2020 so predstavniki ministrstev in vladnih služb, ekonomskih in socialnih partnerjev, nevladnih organizacij, ki delujejo na področju razvoja podeželja, ter lokalnih skupnosti. V Odboru za spremljanje so zastopani tudi organi in organizacije, zadolžene za varovanje okolja in enakost spolov. Skupaj je v Odboru za spremljanje zastopanih 34 različnih javnih in zasebnih institucij ter organizacij.

 

Letno poročilo o izvajanju Programa razvoja podeželja 2014–2020 za leto 2020

Odbor za spremljanje PRP 2014–2020 je potrdil predlog Letnega poročila o izvajanju PRP 2014-2020 za leto 2020. Slovenija je uspešna pri črpanju sredstev EKSRP in se uvršča nad povprečje EU. Na ravni celotnega PRP 2014-2020 je bilo do konca decembra 2020 skupaj odobrenih 88 % in izplačanih 70 % vseh razpoložljivih sredstev. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je od začetka izvajanja objavilo že 83 javnih razpisov v višini 565 mio evrov. Prejetih je bilo 17.876, odobrenih pa 14.071 vlog. Uspešno je bila zaključena tudi sedma kampanja oddaje zbirnih vlog.

 

Deseta sprememba PRP 2014–2020

Odbor za spremljanje je po temeljiti razpravi obravnaval tudi predlog 10. spremembe PRP 2014–2020 in ga potrdil kot ustreznega za pošiljanje Evropski komisiji v potrditev.

Zakonodajni postopek v zvezi z izvajanjem skupne kmetijske politike po letu 2020 niso bili zaključeni pravočasno, da bi lahko države članice pripravile vse potrebne elemente za uporabo novega pravnega okvira in strateških načrtov SKP. Izvajanje PRP 2014–2020 v skladu z Uredbo 2020/2220/EU se podaljšuje za dve leti (prehodno obdobje) in za zagotavljanje kontinuitete je bilo Sloveniji dodeljenih dodatnih 244.715.217,00 evrov EKSRP sredstev.

Sredstva prehodnega obdobja se bodo namenila za nadaljnje izvajanje posameznih ukrepov, ki bodo še naprej prispevali k povečanju odpornosti kmetijske proizvodnje, v posodobitev in modernizacijo na živinorejskih kmetijskih gospodarstvih, v dobrobit živali, generacijski prenovi, pomoči za male kmetije, naložbam ekoloških in gorskih kmetov, v skupinske naložbe v skupno pripravo lastnih primarnih kmetijskih proizvodov za prvo prodajo prodajnim posrednikom ali predelovalcem (npr. zbirni centri, skladišča, hladilnice, pakirne linije in pripadajoča oprema), naložbe v gozdarstvo (nadaljevane sanacije gozdov, naložbe v nakup nove mehanizacije in opreme za sečnjo in spravilo lesa in naložbe v pred industrijsko predelavo lesa) ter naložbe v povečanje odpornosti kmetijske proizvodnje (naložbe v rastlinjake, zasebne namakalne sisteme, namakalno opremo, ureditev trajnih nasadov...). Del sredstev pa bo namenjen tudi povečanju produktivnosti in učinkovitosti na področju predelave in trženja.

Zaradi epidemije COVID-19 so poleg kmetijstva na podeželju utrpele škodo tudi druge (nekmetijske) dejavnosti, zato je potrebna podpora ponovnemu zagonu in razvoju teh dejavnosti, da se poskrbi za krepitev gospodarske dejavnosti na podeželskih območjih in ohrani ali ustvari nova delovna mesta in s tem pripomore k ohranitvi poseljenosti na podeželju. Za ta namen so bila Sloveniji dodeljena dodatna sredstva za okrevanje kmetijskega sektorja in podeželskih območij Unije (EURI sredstva) v višini 73,3 mio evrov.

S sredstvi EURI se bodo podprle naložbe v izvedbo agromelioracij na komasacijskih območjih, naložbe v distribucijske centre, krožno gospodarstvo, tako za pridelavo kot predelavo kmetijskih proizvodov, naložbe v nekmetijske dejavnosti, podpora bo namenjena tudi vzpostavitvi in razvoju kratkih dobavnih verig in lokalnih trgov, projektom diverzifikacije dejavnosti na kmetiji in projektom EIP na področju tehnološkega razvoja ter okolja in podnebnih sprememb. Sredstva EURI se bodo namenila tudi posodobitvi namakalnih sistemov, ki so namenjeni več uporabnikom, ter za naložbe namenjene zmanjšanju emisij toplogrednih plinov iz kmetijstva, kot so naložbe namenjene ustreznejšemu skladiščenju živinskih gnojil, nakupu specialne kmetijske mehanizacije za racionalno rabo dušika, izgradnji kompostarn, tehnološki posodobitvi hlevov in nakupu opreme za živinske izločke.

 

Glavni poudarki pri deseti spremembi PRP 2014-2020

· Spremembe znotraj podukrepa M4.1 - Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva

V okviru desete spremembe PRP 2014-2020 uvajamo nekaj novosti, s katerimi želimo odgovoriti na nekatere ključne izzive v kmetijstvu:

- prilagoditev kmetijskih gospodarstev na zahteve kmetovanja na gorskih območjih: uvaja se nakup rabljene kmetijske mehanizacije, ki ni starejša od petih let. Na ta način se bo omogočilo gorskim kmetijam, da se tehnološko posodobijo z mehanizacijo po njim dostopnim cenam. To bo pomenilo nižje stroške za nakup in vzdrževanje osnovnih sredstev, kar bo imelo za posledico nižjo lastno ceno ter posledično večjo konkurenčnost;

- prestrukturiranje majhnih kmetij: majhne kmetije bodo prepoznane kot ločena ciljna skupina upravičencev, za katero bodo na razpolago ločena finančna sredstva, ločena merila za izbor vlog ter ločena obravnava vlog. Majhne kmetije lahko pridobijo enkratno podporo za naložbe v višini do vključno 50.000 evrov upravičenih stroškov naložbe. Do sedaj so bile omejene na obseg prihodka iz poslovanja v višini od vključno 4.000 evrov/polno delovno moč (PDM) do višine 1 bruto minimalne plače na zaposlenega v Sloveniji. Ta koncept se širi na način, da uvajamo novo podskupino kmetij, ki imajo prihodek iz poslovanja v višini od vključno 1 do 1,5 bruto minimalne plače/PDM. S tem se bodo podprle tudi nekoliko večje kmetije na podeželju, ki pa v okviru izboljšanja konkurenčnosti niso bile uspešne pri pridobivanju sredstev v primerjavi z večjimi, ekonomsko bolj uspešnimi kmetijami. Majhnim kmetijam se bo tudi znižal vstopni prag v okviru meril za izbor vlog iz minimalno 30 na minimalno 25 odstotkov maksimalnega števila točk;

- revitalizacija kmetijstva zaradi epidemije COVID-19: del EURI sredstev v skupni višini cca. 30 mio evrov se bo namenil naložbam v primarno kmetijsko pridelavo. V okviru ločenih javnih razpisov se bodo spodbujale naložbe v krožno gospodarstvo na kmetijskih gospodarstvih (npr. uporaba stranskih proizvodov, mikrobioplinske naprave, naložbe v učinkovito rabo energije in obnovljive vire energije na kmetijskih gospodarstvih), nadaljevalo s spodbujanjem kolektivnih naložb v ureditev distribucijskih centrov v rastlinski pridelavi in živinoreji za namen prve prodaje kmetijskih proizvodov predelovalcem ali prodajnim posrednikom (npr. ureditev skladišč in hladilnic z opremo ter nakup tovornih vozil z opremo za namen dostave in ohranjanja kvalitete kmetijskih proizvodov), nadaljevalo z naložbami v zmanjšanje toplogrednih plinov iz kmetijstva (ureditev hlevov in nakup pripadajoče opreme, ureditev skladiščnih kapacitet za živinska gnojila ter nakupu specialne kmetijske mehanizacije za zmanjšanja toplogrednih plinov iz kmetijstva).

· Spremembe znotraj podukrepa M4.2 - Podpora za naložbe v predelavo in trženje in/ali razvoj kmetijskih proizvodov

V okviru desete spremembe PRP 2014-2020 uvajamo nekaj novosti, s katerimi želimo odgovoriti na nekatere ključne izzive pri pridelavi in trženju:

· naložbe majhnih kmetij: majhne kmetije so prepoznane kot ločena ciljna skupina upravičencev, za katero so na razpolago ločena finančna sredstva, ločena merila za izbor vlog ter ločena obravnava vlog. Majhne kmetije lahko pridobijo enkratno podporo za naložbe v višini do vključno 50.000 evrov upravičenih stroškov naložbe. Do sedaj so bile omejene na obseg prihodka iz poslovanja v višini od vključno 4.000 evrov/polno delovno moč (PDM) do višine 1 bruto minimalne plače na zaposlenega v Sloveniji. Ta koncept se širi na način, da uvajamo novo podskupino kmetij, ki imajo prihodek iz poslovanja v višini od vključno 1 do 1,5 bruto minimalne plače/PDM, s tem se bodo podprle tudi nekoliko večje kmetije na podeželju, ki pa niso bile uspešne pri pridobivanju sredstev v primerjavi z večjimi, ekonomsko bolj uspešnimi kmetijami. Majhnim kmetijam se bo tudi znižal vstopni prag v okviru meril za izbor vlog iz minimalno 30 na minimalno 25 odstotkov maksimalnega števila točk;

· revitalizacija kmetijstva zaradi epidemije COVID-19: del EURI sredstev v skupni višini cca. 8 mio evrov se bo namenil naložbam v predelavo in trženje kmetijskih proizvodov. V okviru ločenih javnih razpisov se bodo spodbujale naložbe v krožno gospodarstvo (npr. uporaba stranskih proizvodov, mikrobioplinske naprave, naložbe v učinkovito rabo energije in obnovljive vire energije na kmetijskih gospodarstvih in živilsko predelovalni industriji), nadaljevalo s spodbujanjem kolektivnih naložb v ureditev distribucijskih centrov za namen predelave in trženja kmetijskih proizvodov (npr. ureditev skladišč in hladilnic z opremo ter nakup tovornih vozil z opremo za namen dostave in ohranjanja kvalitete kmetijskih proizvodov).

· Nov podukrep M4.4 - Vzpostavitev vetrne zaščite

Vetrna erozija predstavlja velik problem z vidika kmetijske pridelave. Močni vetrovi prenašajo zgornjo rodovitvno plast tal, s čimer se poslabšujejo lastnosti tal (tako z vidika bonitet kot tudi z vidika kemijskih, fizioloških in bioloških lastnosti tal). Vetrna erozija prst odnaša v depresije, ki lahko predstavljajo tudi osuševalne jarke in druge elemente v naravi.

Z uvedbo novega ukrepa se bo zagotovilo izboljšanje kakovosti tal, preprečitev trajne izgube zgornjega dela tal na vetrno izpostavljenih območjih ter izvajanje naravovarstvenih funkcij protivetrnih pasov (ti bodo opravljali tudi funkcijo mejic). Podpora je namenjena vzpostavitvi protivetrnih zaščit kot ukrep za preprečevanje in prilagajanje na podnebne spremembe (zmanjševanje posledic vetrne erozije) ter kot ukrep za krepitev biotske raznovrstnosti. Upravičenci so fizične in pravne osebe, ki so jih lastniki zemljišč pooblastili za izvedbo naložbe. Predmet podpore so strokovne podlage, nakup sadilnega materiala, stroški zasaditve protivetrne zaščite in splošni stroški.

· podukrep M6.3 - Pomoč za zagon dejavnosti namenjene razvoju majhnih kmetij

V slovenskem kmetijstvu pomemben delež predstavljajo manjše kmetije. Glede na podatke analize je preko 34.000 kmetijskih gospodarstev manjših od 6 ha kmetijskih zemljišč v uporabi, kar predstavlja preko 60 % vseh kmetij v RS. Na preko 2.000 majhnih kmetijah v RS so prevladujoča raba površine s trajnimi nasadi. Ker se na MKGP zavedamo pomena teh kmetij z vidika pridelave hrane, z vidika preprečevanja zaraščanja, s katerim se v zadnjem obdobju soočamo predvsem na zemljiščih z opuščenimi vinogradniškimi površinami, z vidika ohranjanja biotske raznovrstnosti in ohranjanja delovnih mest na kmetijah, je pomembno, da se tudi te kmetije podpre s sredstvi PRP in na ta način prispeva k njihovi ohranitvi in nadaljnjem razvoju.

S predlagano spremembo se bodo podprle tudi majhne kmetije iz OMD, katerih pretežni del njihovih kmetijskih površin v uporabi predstavljajo trajni nasadi. Ocenjujemo, da imajo te kmetije poleg potenciala v povečanju proizvodnega obsega tudi potencial za rast v diverzifikaciji dejavnosti, npr. obnova trajnih nasadov s tržno bolj zanimivimi sortami in vrstami, potencial za dodajanje vrednosti kmetijskih proizvodov v okviru dopolnilne delavnosti in preko vključevanja v sheme kakovosti, potencial v uporabi napredne tehnologije in inovacij, potencial za izboljšanje okoljske učinkovitosti, kot tudi potencial za prilagoditev na podnebne spremembe.

· Spremembe znotraj ukrepa M16 Sodelovanje

V okviru ukrepa M16 – Sodelovanje se bodo sredstva EURI namenila za izvedbo projektov EIP iz podukrepov 16.2 in 16.5, projektov za vzpostavitev in razvoj kratkih dobavnih verig in lokalnih trgov iz podukrepa 16.4 ter projektov diverzifikacije dejavnosti na kmetiji iz podukrepa 16.9.

Pri vseh podukrepih se uvaja obračunavanje upravičenih stroškov kilometrine za uporabo lastnega prevoznega sredstva za izvedbo projekta ter pri podukrepih 16.4 in 16.9 na novo obračunavanje upravičenih stroškov dela zaposlenih na projektu na podlagi standardnih lestvic stroškov na enoto. V okviru podukrepov 16.2 in 16.5 pa se posodablja višina standardne lestvice stroška na enoto za stroške dela zaposlenih na projektu.

Ker se je tekom izvajanja podukrepov 16.2 in 16.5 pri projektih EIP pokazala velika potreba po podpori naložbam v osnovna sredstva (opremo, stroje, neopredmetena osnovna sredstva), ki so potrebni tako pri razvoju novih proizvodov, storitev, praks, procesov ter drugih inovativnih rešitev na tehnološkem področju in na področju ohranjanja okolja in blažitve ter prilagajanja na podnebne spremembe, kot tudi pri preskušanju teh rešitev v praksi na kmetijskem gospodarstvu (npr. oprema za izvajanje meritev TPG), uvajamo med upravičene stroške pri projektih EIP tudi stroške naložb. Stopnja podpore za stroške naložb v okviru projektov EIP znaša do 75 %.

· Spremembe znotraj ukrepa M19 LEADER

Pri ukrepu LEADER se dodaja sredstva zaradi zagotavljanja pogoja najmanj 5 % dodelitve skupnega prispevka EKSRP sredstev. Sredstva se v okviru spremembe dodaja na vse podukrepe:

- nov podukrep Pripravljalna podpora za potrditev strategij lokalnega razvoja za programsko obdobje 2023-2027;

- podukrepa Podpora za izvajanje operacij v okviru strategije lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost - za izvajanje operacij in

- podukrepa Priprava in izvajanje dejavnosti sodelovanja lokalne akcijske skupine, ki se bodo razpisala z javnim razpisom. Pri slednjem se dodaja tudi novo načelo za določanje meril za izbor operacij, ki se glasi: »prispevek k doseganju Strategije »od vil do vilic« za pravičen, zdrav in okolju prijazen prehranski sistem«;

- podukrep Podpora za tekoče stroške in stroške animacije za financiranje tekočih stroškov za naloge, ki jih bodo vse lokalne akcijske skupine opravljale za sklad EKSRP v letih 2024 in 2025.

 

· Merila za izbor operacij

Odbor za spremljanje PRP 2014–2020 je sprejel tudi mnenje v zvezi z merili za izbor operacij.

Na podlagi spremembe PRP 2014–2020 bodo posledično spremenjene tudi izvedbene uredbe in po sprejetju le-teh na Vladi RS bomo lahko objavili načrtovane javne razpise.

 

Informacija glede priprave Strateškega načrta SKP 2023-2027

Od objave zakonodajnega svežnja za reformo SKP junija 2018 dalje na EU ravni poteka intenzivna obravnava. Na zasedanju Sveta za kmetijstvo in ribištvo 26. in 27. maja 2021 ni bil dosežen politični dogovor z Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo glede pogajanj za zaključek reforme SKP.

Zaradi zamika reforme se programsko obdobje 2014-2020 podaljšuje za dve leti, v 2021 in 2022. Sredstva iz nove finančne perspektive 2021-2027 za leti 2021 in 2022 se preusmerijo v izvajanje trenutnega programskega obdobja. Na račun podaljšanja obstoječega programskega obdobja za dve leti bo izvajanje Strateškega načrta 2023-2027 krajše.

Intenzivirajo se aktivnosti glede priprave Strateškega načrta 2023-2027. Trenutno poteka delo predvsem na intervencijah, intervencijski strategiji, finančnem razrezu in kazalnikih. Potekajo razprave o posameznih vsebinah z deležniki in neformalno usklajevanje z Evropsko komisijo. Predvidoma konec junija bo sledila širša javna razprava o posameznih vsebinah Strateškega načrta 2023-2027. Jeseni pa bo sledila široka javna razgrnitev Strateškega načrta 2023-2027 in okoljskega poročila v okviru CPVO. Do 31. 12. 2021 se bo predlog Strateškega načrta 2023-2027 uradno posredoval Evropski komisiji.

 

Več informacij:

Povzetek izvajanja PRP 2014-2020 za leto 2020

 

 

Želite biti obveščeni o novostih? Naročite se na e-novice! 

Deli informacije na svojih socialnih omrežjih

 

Boštjan Banfi 1

Avtor: Boštjan Banfi / Foto natečaj Moje podeželje

 

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) je v maju po vrsti sektorskih delavnic organiziralo še štiri delavnice z imenovanimi predstavniki treh ožjih delovnih skupin in ene širše delovne skupine za pripravo predlogov in dokumentov Skupne kmetijske politike. Udeleženci so podali številne komentarje na predstavljena izhodišča MKGP za intervencije Strateškega načrta SKP 2023-2027.

Na delavnici za vsebinsko področje razvoja podeželja so udeleženci razpravljali o možnostih za vpeljavo intervencije Obnova in razvoj vasi po konceptu pametnih vasi. Udeleženci so podali pomisleke o vpeljavi novih strategij pametnih vasi in o povezavah z ukrepom LEADER. Predstavljena so bila tudi izhodišča za uvedbo standardnega outputa za določitev velikostnih pragov kmetijskih gospodarstev kot pogoja za pridobitev upravičenosti vstopa v nekatere intervencije Strateškega načrta SKP. Udeleženci so opozorili na težavo neupoštevanja gozdarske dejavnosti pri izračunu in na to, da je treba dati poseben poudarek na poseben položaj kmetij v OMD območjih.

Na delavnici za vsebinsko področje pametno in odporno kmetijstvo so udeleženci podali mnenja glede možnosti uvedbe intervencije Ekoregije, kjer so udeleženci opozorili na potreben razmislek o vključenih in nevključenih kmetijah in drugih subjektov ter prednostih oz. slabostih za ene in druge, ki bi jih prinesla uvedba ekoregije na določeno območje. Razprava je potekala tudi o o podporah za spodbujanje krožnega gospodarstva in kako oblikovati intervencije za spodbujanje naložb za izboljšanje okolja. V okviru Strateškega načrta SKP se načrtujejo podpore za proizvodne in neproizvodne naložbe, ki bodo imele pozitiven vpliv na okolje, naravne vire (voda, tla in zrak) ter biološko pestrost.

EU v okviru SKP po 2020 pričakuje večjo ambicioznost pri postavljanju okoljskih in podnebnih ciljev. Pred slovenskim kmetijstvom so zato mnogi izzivi: kako ob hitrem razvoju in intenzifikaciji kmetijstva na eni strani in opuščanju kmetijske rabe na drugi, varovati naravne vire (vode, tal in zrak), zmanjšati vpliv na podnebje, ohranjati biotsko raznovrstnost in krajinsko pestrost ter istočasno zagotoviti, da bodo kmetijska zemljišča obdelana na trajnostne načine, ki bodo v največji možni meri dopuščali njihovo naravno dinamiko in kmetom omogočali preživetje in zaslužek. Na delavnici za vsebinsko področje varovanja okolja in podnebne spremembe so udeleženci razpravljali o pomenu intervencij Sheme za okolje in podnebje (SOPO) ter kmetijsko-okoljsko-podnebnih plačil (KOPOP) za blaženje podnebnih sprememb in izboljševanje naravnih virov. Ker so osnova za pripravo obeh intervencij t.i. pravila o pogojenosti (v sedanjem programskem obdobju so to zahteve navzkrižne skladnosti), je bila razprava namenjena tudi temu pomembnemu področju, s poudarkom na biotski raznovrstnosti in krajini. Udeleženci so poudarili, da je treba biti pri zasnovi zahtev pogojenosti previden, so se pa strinjali, da sta obe intervenciji, tako SOPO kot KOPOP, pomembni pri blaženju podnebnih sprememb in ohranjanju oziroma izboljševanju naravnih virov.

Evropska komisija je za vsako državo članico pripravila priporočila za pripravo strateških načrtov, kjer je upoštevala razlike v izhodiščnem stanju posameznih držav članic ter področja, kjer je potreben večji napor. Priporočila se osredotočajo na ključna področja za posamezno državo članico. Poleg doseganja specifičnih ciljev SKP so priporočila namenjena tudi usklajenosti strateškega načrta z zavezami iz Zelenega dogovora. Gre za šest kvantificiranih ciljev na ravni EU, ki izhajajo iz strategije Od vil do vilic in iz Strategije EU za biotsko raznovrstnost. Imenovani predstavniki širše delovne skupine so tako poglobljeno razpravljali zlasti o predlogu nacionalnih ciljih na področju uporabe in tveganja uporabe pesticidov, prodaje antimikrobikov, izgube (rastlinskih) hranil, površine namenjene ekološkemu kmetovanju in površine namenjene raznolikim krajinskim značilnostim. Udeleženci so opozorili na pomen oblikovanja realnih, a hkrati ambicioznih ciljev.

MKGP načrtuje javno razgrnitev predloga Strateškega načrta SKP 2023-2027 konec junija in in javno razpravo v juliju.

Deli informacije na svojih socialnih omrežjih

 Gremo na kmetijo infoslika

 

V letošnjem letu se nadaljuje izvajanje projekta Izobraževanje o sonaravni živinoreji in okolju, za katerega so sodelujoči partnerji pridobili sredstva na drugem javnem razpisu za podukrep 16.9 - Podpora za diverzifikacijo kmetijskih dejavnosti v dejavnosti v zvezi z zdravstvenim varstvom, socialnim vključevanjem, kmetijstvom, ki ga podpira skupnost ter izobraževanjem o okolju in hrani v sklopu ukrepa Sodelovanje Programa razvoja podeželja 2014 – 2020. Vodilni partner projekta je Zavod Znanje, Ljudska univerza Postojna, sodelujejo pa še OŠ Antona Žnideršiča, OE Ljudska univerza Ilirska Bistrica, Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica ter nosilci kmetij Timotej Kovač, Andrej in Aleš Sedmak, Sandi Tomšič, Danilo Sojer in  Uroš Benec.

 

V sklopu projekta vas v juniju vabimo na prve dneve odprtih vrat sodelujočih kmetij, kjer si boste lahko ogledali slikovite kraške pašnike, spoznali pastirske pse, zvedeli marsikaj o konjereji nekoč in danes ter še veliko drugega.

 

Svoja vrata vam bodo odprle:

 

 

 

Lepo vabljeni!

Prosimo, da svoj prihod predhodno najavite (kontaktne številke so navedene pri vsaki kmetiji).
Ob obisku kmetij upoštevajte epidemiološke ukrepe in ravnajte odgovorno. Ostanimo zdravi!


➡️ Več o projektu 

 Želite biti obveščeni o novostih? Naročite se na e-novice! 

Deli informacije na svojih socialnih omrežjih

 

FB post teden gozdov2021 200dpi

 

Teden gozdov, ki v letošnjem letu poteka od 24. do 30. maja, je vsakoletna prireditev, ki konec meseca maja poveže vse inštitucije, ki skrbijo za slovenski gozd in širši družbi predstavi pomen gozda in gozdarstva za njeno blaginjo. Geslo Tedna gozdov 2021 je »Načrtno z gozdom!«, glavna tema je načrtovanje razvoja gozdov, izpostavljeni temi pa sta tudi gozdne učne poti in velike zveri. V tednu gozdov se tradicionalno po vsej Sloveniji zvrsti serija prireditev na temo gozdov in gozdarstva.

Na Mašunu je v ponedeljek, 24. 5. 2021, potekal osrednji dogodek, odprtje razstave "Velike zveri in njihovi gozdovi" in obnovljene Mašunske gozdne učne poti. Odprtja se je udeležil minister dr. Jože Podgoršek skupaj z drugimi predstavniki institucij s področja gozdarstva, kmetijstva in okolja.

Mašun je sicer stara gozdarska naselbina, ki so jo začeli graditi Schönburgi leta 1874 na meji svoje tedanje gozdne posesti. Mašunska gozdna učna pot je bila prvič postavljena že leta 1997, ko je takratni revirni gozdar Lado Širca, predlagal traso po nekdanji Schönburgovi sprehajalni poti na Anino skalo. Mašunska gozna učna pot in razstava v Gozdni hiši Mašun sta bili prenovljeni v sodelovanju Zavoda za gozdove Slovenije (projekt Interreg Slovenija – Hrvaška Carnivora Dinarica), in družbe Slovenski državni gozdovi d. o. o.

Slovenski gozdovi so v dobrem stanju. Zaradi ohranjenih naravnih mehanizmov obnove se slovenski gozd na 95 % gozdnih površin, potrebnih obnove, obnovi po naravni poti. V primerjavi z letom 1947 sta se lesna zaloga in letni prirastek lesa v slovenskih gozdovih skoraj potrojila. Povečala se je tudi njihova površina in sicer iz 36,4 na 58 %.

 

Preverite dogodke po Sloveniji v okviru Tedna gozdov...

 

Ostali prispevki na to temo:

Začenja se teden gozdov 2021: »Načrtno z gozdom« (ZGS)

Odprtje Pragozdne poti Krokar in uvod v Teden gozdov 2021 (ZGS)

Začenja se Teden gozdov 2021: »Načrtno z gozdom« (MKGP)

 

 

Deli informacije na svojih socialnih omrežjih

 specifični cilji na papirju

Specifični cilji nove skupne kmetijske politike 

 

V okviru posvetovanja z deležniki organizira MKGP v maju številne sestanke s predstavniki posameznih sektorjev.

Namen sestankov je določitev ključnih ciljev sektorjev za obdobje naslednjih 10 let, ki bodo namenjeni tudi usmeritvam pri oblikovanju ukrepov bodočega Strateškega načrta SKP 2023-2027.

Od 11. 5. 2021 so tako potekali sestanki s predstavniki:

  • vinogradništva in vinarstva,
  • zelenjadarstva,
  • oljkarstva,
  • hmeljarstva,
  • sadjarstva,
  • prašičereje in
  • poljedelstva.

Na sestankih so imeli predstavniki sektorjev možnost predstaviti predloge ključnih ciljev panog čemur je sledila tudi razprava. Razprava je tekla tudi o intervencijah v prehodnem obdobju v letih 2021 in 2022 kot tudi o interevencijah Strateškega načrta SKP v obdobju 2023-2027. Sklepi posameznih sestankov so se večinoma navezovali na dogovore, da predstaviki sektorja pripravijo in uskladijo skupni predlog ključnih ciljev posameznega sektorja za obdobje naslednjih 10 let in jih posredujejo na MKGP.

Do konca maja so predvideni še sestanki s sektorjem konjereje (21. 5.), govedoreje (24. 5.), perutninarstva (25. 5.) in drobnice (26. 5.).

 

Želite biti obveščeni o novostih? Naročite se na e-novice! 

 

 

Deli informacije na svojih socialnih omrežjih
Deli informacije na svojih socialnih omrežjih

 

Staranje prebivalstva. Pomanjkanje perspektive. Nedostopnost stanovanj. To je le nekaj izmed izzivov, s katerimi se dandanes soočajo mladi na podeželju in v malih industrijskih mestih. In prav ta vprašanja so bila v ospredju letošnjega dogodka HeritageHack: Periferija vabi!, ki je v organizaciji Zavoda ID20 in Društva Idrija 2020 potekal preko spleta med 7. in 9. majem 2021.

 

HeritageHack – inovativen način vključevanja mladih

HeritageHack so pri Zavodu ID20 in Društvu Idrija 2020 izvedli že drugo leto zapovrstjo. Gre za t. i. hackathon, tekmovanje, na katerem se udeleženci v kratkem času intenzivno ukvarjajo z reševanjem določenega izziva. Ta tip dogodka se je iz sveta računalništva in programiranja preselil tudi v druge sfere – na primer na področje kulturne dediščine, ki je bila tudi letos ena od glavnih tem HeritageHacka.

Dogodek je potekal v sklopu projekta YOUIND (Interreg SI-AT), v katerem kot regionalni partner sodeluje Občina Idrija. Pri organizaciji dogodka so se nam pridružili tudi partnerji iz Tehnološkega parka Ljubljana, Mladinskega sveta Slovenije in Zveze podeželske mladine Slovenije.

Razprava o vlogi dediščine na podeželju

Uvod v tridnevno pestro dogajanje, ki se je večinoma odvilo na spletnih kanalih, je predstavljala razprava »Vloga kulturne dediščine pri oživljanju in ohranjanju podeželja«, ki je potekala v okviru mednarodnega projekta Erasmus+ Under the Loupe: Rural Youth Work!. Gostje so na razpravi, ki jo je vodila Anja Fortuna, podpredsednica Evropskega mladinskega foruma, razpravljali o pomenu dediščine na področjih, ki jih v slovenskem merilu razumemo kot »periferijo«.

Gostje razprave so bili:
-    dr. Nina Cvar - Laboratorij za multimedijo, Fakulteta za elektrotehniko, Univerza v Ljubljani,
-    Marjeta Jerič - Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije,
-    Alenka Korenjak - arhitektka in soustanoviteljica Kulturnega društva prostoRož,
-    dr. Jani Kozina - Geografski inštitut Antona Melika, ZRC SAZU,
-    Anja Mager - predsednica Zveze slovenske podeželske mladine,
-    mag. Dušan Štepec - Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije.

 

Zbrane udeležence in gledalce, ki so lahko dogodek spremljali v prenosu na Facebooku, sta uvodoma nagovorila idrijski župan Tomaž Vencelj in Nataša Šip s predstavništva Evropske komisije v Sloveniji, ki je predstavila koncept Novega evropskega Bauhausa, v luči katerega je potekal letošnji HeritageHack.

Po zaključku okrogle mize se je več kot 30 vabljenih gostov, ki so zastopali vse od mladinskih in drugih nevladnih organizacij do dediščinskih in izobraževalnih institucij, odločevalcev ter raziskovalcev razporedilo po manjših skupinah, kjer so razpravljali o vlogi, ki naj bi jo kulturna dediščina imela pri razvoju perifernih območji v prihodnosti.

Na podlagi diskusije bodo do jeseni 2021 pripravili smernice za bodoči razvoj podeželja s poudarkom na kulturni dediščini, ki jih bomo nato posredovali odločevalcem in drugim inštitucijam na tem področju.

 

Vključujoče rešitve za razvoj »periferije«

Glavna aktivnost letošnjega HeritageHacka pa je bilo spletno tekmovanje, na katerem se je 6 skupin s 23 tekmovalci iz vse Slovenije pomerilo v reševanju izziva, kako mlade zadržati na podeželju in kako v rešitev vključiti kulturno dediščino. V ospredju so bile tokrat smernice, opredeljene v konceptu Novega evropskega Bauhausa – interdisciplinarnost, trajnostni razvoj in digitalizacija, udeleženci pa so morali paziti tudi na vključenost mladih. Sobotno dopoldne je bilo namenjeno predstavitvi izziva in kriterijev ocenjevanja, popoldne pa so udeleženci namenili delu in srečanjem z mentorji, ki so jim svetovali pri piljenju idej. Matevž Straus in Urban Šlabnik iz Zavoda ID20 sta tekmovalcem svetovala o digitalizaciji, podjetniškem vidiku in pripravi zaključne predstavitve, medtem ko sta Gašper Juvančič iz Tehnološkega parka Ljubljana in Miha Zupančič iz Mladinskega sveta Slovenija pomagala z nasveti o tem, kako izboljšati ideje z vidika interdisciplinarnega pristopa in vključevanja mladih.

 

udeleženci

Udeleženci | Vir: Drejc Kokošar

 

Komisija je imela težko delo

V nedeljo dopoldne so sledile predstavitve rešitev, ki so jih morale skupine pripraviti v obliki 3 minutnega strukturiranega nastopa. Komisija v sestavi Petra Lahajnarja, oblikovalca in direktorja Zavoda ID20, Iztoka Hvala, arhitekta pri Allford Hall Monaghan Morris in Anje Fortuna, podpredsednice Evropskega mladinskega foruma, je predstavitve pazljivo spremljala in na podlagi razdelanega točkovnika, ki je vseboval različne kriterije, od vključevanja mladih in smiselne interpretacije kulturne dediščine do poslovne in digitalne izvedljivosti, podala svojo odločitev. Komisija je pri končnem ocenjevanju upoštevala tudi to, ali je ideja uresničljiva tudi na drugih področjih v Sloveniji, ne samo na enem specifičnem primeru.

Prvo mesto je zasedla ekipa Prostorske sekcije Kluba škofjeloških študentov z idejo »HeritageBox«, ki predvideva oblikovanje modularnih in mobilnih lesenih bivalnih enot znotraj ogroženih dediščinskih objektov, ki v enem zamahu nakazuje na možne rešitve tako za reševanje stanovanjske stiske mladih kot tudi za ohranjanje ogrožene stavbne dediščine. Ekipa mladih iz Škofje Loke si je za svojo izvirno rešitev prislužila 500 € nagrade. Ker je ideja zelo perspektivna, smo mlado ekipo tudi povabili, da se prijavijo v naš dediščinski inkubatorski program, HeritageLab, ki ravno pričenja z delovanjem.
Častno drugo in tretje mesto sta dosegli ekipi Castra z rešitvijo za revitalizacijo dediščine mlinarstva na Ajdovskem in ekipa FormaViva z idejo o zadrževanju mladih na območju Brkinov.

 

zmagovalna ekipa in organizatorji

Zmagovalna ekipa in organizatorji | Vir: Drejc Kokošar

 

Za učinek se ni potrebno bati

Sodelujoče ekipe so v kreativnem koncu tedna dokazale, da med mladimi obstaja veliko zanimanje za kulturno dediščino ter da jim ni vseeno za izzive, s katerimi se sooča njihova generacija. Skupaj s predstavništvom Evropske komisije v Sloveniji smo vse udeležence povabili, da svoje ideje objavijo tudi na platformi pobude Novega evropskega Bauhausa, ki bo v prihodnosti krojila razvoj Evrope.

 

Povezava do uvodne razprave, ki je dosegljiva tudi na YOU TUBE kanalu Zavoda ID20: Vloga kulturne dediščine pri oživljanju in ohranjanju podeželja | HeritageHack 2021 - YouTube

Vabljeni tudi k ogledu predstavitve zmagovalne rešitve HeritageHack 2021: KLIKNITE TUKAJ 

 

Za dodatne informacije pokličite na telefon 051 255 788 (Drejc Kokošar) ali pišite na elektronski naslov drejc.kokosar@id20.si.

 

Želite biti obveščeni o novostih? Naročite se na e-novice! 

Deli informacije na svojih socialnih omrežjih

Konec letošnjega marca so se predstavniki Slovenije in Hrvaške srečali na temo mladih kmetov, na katerem so si izmenjali izkušnje na področju podpor mladim kmetom iz sedanjega programskega obdobja. Ugotovljene so bile podobnosti pri izvajanju in nekatere podobne težave. Za prihodnje programsko obdobje Hrvatje, tako kot mi, iščejo možnosti za podporo novim kmetom in prenosnikom, vendar skupaj čakamo natančnejšo definicijo novega kmeta in delegirane akte Evropske komisije. V aprilu je potekalo srečanje v ožji strokovni skupini še na temo vodij kmetijskih gospodarstev, vpisa v register kmetijskih gospodarstev (RKG) in družinskega kmetijskega gospodarstva (OPG) ter izmenjave izkušenj na tem področju.

V aprilu so se predstavniki ministrstva srečali s hrvaškimi predstavniki in izmenjali izkušnje tudi na temo dosedanjega izvajanja ukrepov II. stebra SKP. Ukrepi, ki so bili predmet izmenjave: Plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami (OMD), Kmetijsko-okoljska-podnebna plačila (KOPOP), Ekološko kmetovanje in Dobrobit živali ter predloge intervencij zelene arhitekture za novo programsko obdobje (shema za podnebje in okolje, KOPOP). Ugotovili so, da se soočamo s podobnimi težavami, veliko skupnih točk pa so našli tudi pri izzivih, ki nas čakajo v prihodnje. Zato so se dogovorili, da s srečanji nadaljujejo na konkretnih vsebinah in vprašanjih, ki zadevajo zeleno arhitekturo.

V maju pa so se srečali tudi z Avstrijci in ugotovili, da imamo nekatere podobne težave in izzive, kot so npr. slabšanje stanja na območjih Natura 2000, povezava sheme za podnebje in okolje ter ukrepa KOPOP, s strani Evropske komisije smo prejeli tudi nekatera podobna priporočila. Avstrijo poznamo kot državo z visokim deležem površin vključenih v ekološko kmetovanje (več kot 25 %), visok pa je tudi delež kmetijskih gospodarstev, vključenih v ukrep KOPOP (80 %). K visokem vključevanju v ekološko kmetovanje so pripomogle zahteve trga, ki je povpraševalo po ekoloških proizvodih, in vlaganju v promocijo pri potrošnikih. V Avstriji, podobno kot v Sloveniji, pripravljajo rezultatsko usmerjeno intervencijo KOPOP, ki jo tudi še razvijajo. Dogovor na sestanku je bil, da se bodo srečanja nadaljevala še naprej na konkretnih intervencijah.

 

Želite biti obveščeni o novostih? Naročite se na e-novice! 

Deli informacije na svojih socialnih omrežjih

ekološka stojnica na ljubljanski tržnici

Ekološka kmetija na mestni tržnici. | Foto: MKGP

 

Obveščamo vas, da je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v javno razpravo posredovalo osnutek Akcijskega načrta za razvoj ekološkega kmetijstva do leta 2027.

Osnutek Akcijskega načrta za razvoj ekološkega kmetijstva do leta 2027 (ANEK): >> DOKUMENT


Pripombe na osnutek Akcijskega načrta za razvoj ekološkega kmetijstva do leta 2027 lahko posredujete do 17. 5. 2021 na elektronski naslov gp.mkgp@gov.si ali po pošti na naslov: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Dunajska 22, 1000 Ljubljana.

 

Želite biti obveščeni o novostih? Naročite se na e-novice! 

Deli informacije na svojih socialnih omrežjih

 

 

 

namakanje

Namakanje (avtor: Marovt sistemi d.o.o.)

 

Glede na okvirni terminski načrt objave javnih razpisov iz Programa razvoja podeželja 2014-2020 do konca leta 2021 se bliža objava javnih razpisov za izgradnjo namakalnih sistemov, ki so namenjeni več uporabnikom. Pomembna je pravočasna pridobitev ustreznih dovoljenj za izgradnjo namakalnih sistemov.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) je v februarju objavilo Okvirni terminski načrt objave javnih razpisov za leto 2021 (dostopen je na spletni strani PRP), v katerem so upravičencem na voljo sredstva iz Instrumenta Evropske unije za okrevanje (EURI) in iz Programa razvoja podeželja (PRP) 2014-2020, ki se zaradi zamika reforme skupne kmetijske politike podaljšuje za dve leti. Tako bo Slovenija v okviru PRP 2014-2020 prejela dodatna sredstva v višini 244,7 milijonov evrov. Omenjena sredstva bodo Sloveniji na voljo z 10. spremembo PRP 2014-2020, v okviru katere bo pripravljena tudi razdelitev sredstev med posameznimi ukrepi oziroma vsebinami. Pravila za izvajanje v nadaljnjih dveh letih ostajajo enaka, določa jih Uredba (EU) 2020/2220.

 

Podnebne spremembe povečujejo potrebo po namakanju

V tem tako imenovanem prehodnem obdobju bo MKGP več sredstev iz PRP in EURI namenilo podnebnemu paketu ukrepov, ki vključuje tudi izgradnjo in posodobitev namakalnih sistemov. Tako je prvi izmed javnih razpisov na podukrepu 4.3 Podpora za naložbe v infrastrukturo, povezano z razvojem, posodabljanjem ali prilagoditvijo kmetijstva in gozdarstva, ki bo predvidoma objavljen v juniju, namenjen operaciji Izgradnja namakalnih sistemov, ki so namenjeni več uporabnikom. Predmet podpore je izgradnja in dograditev namakalnih sistemov, vključno z izgradnjo vodnih virov v skladu s predpisi, ki urejajo kmetijska zemljišča, brez namakalne opreme. Nakup namakalne opreme se lahko financira iz podukrepa 4.1 Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva, z operacijo Naložbe za izboljšanje splošne učinkovitosti in trajnosti kmetijskih gospodarstev.

Namakanje kmetijskih zemljišč je tehnološki ukrep, ki dolgoročno okrepi kmetijska gospodarstva, pripomore k učinkovitejši rabi vode v pridelavi hrane in daje potrošniku možnost lokalne oskrbe z varno in zdravo hrano. Naravne danosti za razvoj namakanja v Sloveniji so prostorsko raznolike, a dobre, saj je vodnih virov v večjem delu Slovenije dovolj, pri čemer so ključni površinski vodotoki in akumulacije. Poudariti je treba, da je ekonomično namakati praktično vse, razen travinja.

 

Pomembna je pravočasna pridobitev ustreznih dovoljenj za izgradnjo namakalnih sistemov

MKGP poudarja, da je zaradi izteka programskega obdobja časovno omejeno izvajanje javnega razpisa (JR) in s tem podaljševanje roka prijav, zato je pred prijavo na javni razpis za Izgradnjo namakalnih sistemov, ki so namenjeni več uporabnikom, je potrebno pravočasno pridobiti ustrezna dovoljenja, potrebna za izgradnjo namakalnih sistemov, ki morajo biti ob oddaji vloge pravnomočna.

Prvi korak pri uvedbi namakalnega sistema je pridobitev lokacijske informacije, ki jo izda lokalna skupnost, v kateri leži območje predvidenega namakalnega sistema. Iz lokacijske informacije je razvidno, kakšna je namenska raba prostora (namakalni sistem se lahko uvede le na zemljiščih, ki so po namenski rabi prostora kmetijska). Iz lokacijske informacije je tudi razvidno, ali so na območju predvidenega namakalnega sistema tudi druga območja varovanj in omejitev po posebnih predpisih.

Ustrezna soglasja in dovoljenja mora vlagatelj priložiti ob oddaji vloge za pridobitev odločbe o uvedbi namakalnega sistema, ki jo izda MKGP. Vlogi je treba priložiti tudi vodno dovoljenje (in po potrebi vodno soglasje), ki ga izda Direkcija RS za vode.

Naslednji ključni korak pa je izvedba predhodnega postopka ali presoja vplivov na okolje. Ko vlagatelj pridobi vsa ustrezna dovoljenja, na MKGP vloži vlogo za pridobitev odločbe o uvedbi namakalnega sistema. Pravnomočna odločba je pogoj za kandidiranje na javne razpise PRP. Postopek za pridobivanje odločbe o uvedbi namakalnega sistema je lahko tudi nekoliko daljši, zato vse potencialne investitorje naprošamo, da si dokumentacijo pridobijo pravočasno.

Postopki za pridobitev navedenih dovoljenj so podrobneje opisani v Priročniku za načrtovanje namakanja.

Dodatne informacije: MKGP, e-naslov gp.mkgp@gov.si ali telefonska številka 01 478 90 00.

Več o okvirnem terminskem načrtu objave javnih razpisov do konca letošnjega leta najdete tukaj.

 

 

Želite biti obveščeni o novostih? Naročite se na e-novice! 

Deli informacije na svojih socialnih omrežjih

 

kmetijstvo turizem

 

Dogodek, ki ga je organiziral časnik Finance, je bil namenjen predstavitvi različnih primerov dobrih praks in novih idej na področju povezovanja gostincev, kmetij, regionalnih in lokalnih organizacij s področja turizma. Lokalnost, avtentičnost, edinstvenost, trajnostna naravnanost in odlična kakovost so vodila sodobne ponudbe.

Državni sekretar mag. Irgolič je na konferenci predstavil spodbude in ukrepe na področju povezovanja kmetijstva in turizma, ki jih izvaja Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP). Temeljni okvir podeželskega turizma zagotovo predstavljajo turistične kmetije, ki gostom ponujajo košček dediščine, tradicije, miru v naravi in edinstvenega doživetja. Po podatki Registra kmetijskih gospodarstev (RKG) imamo v Sloveniji 1212 registriranih dejavnosti v povezavi s turizmom na kmetiji, ki je gostinska dejavnost: 587 turističnih kmetij z nastanitvijo, 486 izletniških kmetij, 99 vinotočev in 40 osmic. Te dejavnosti izvaja 922 nosilcev dopolnilnih dejavnosti na skupaj 919 kmetijah. MKGP z različnimi ukrepi (tudi v okviru Programa razvoja podeželja) spodbuja in podpira razvoj turizma na podeželju, sofinanciramo pa trudi Združenje turističnih kmetij Slovenije, ki šteje okrog 400 članov in je pomemben promotor, izobraževalec ter pospeševalec pestrosti doživetij in kakovosti ponudbe na turističnih kmetijah.

Rdeča nit vseh ukrepov MKGP pa je povezovanje oziroma sodelovanje različnih deležnikov na lokalnem in regionalnem območju, tako na področju kmetijstva in turizma, kot drugih področij razvoja podeželja. Primer oblikovanja kolektivnih blagovnih znamk in območnih zgodb samo še potrjuje, da je lokalni razvoj uspešen, če se neprestano navezuje tudi na regijski razvoj.

Pomembno pa k razvoju oziroma prepoznavnosti kmetijstva in turizma prispeva tudi vključitev Slovenije v projekt Evropska gastronomska regija. MKGP se je projektu pridružil med prvimi zaradi prepričanja, da sta pojma kakovostna lokalno pridelana hrana in slovenska gastronomija neločljivo povezana. V letih 2018-2020 smo kot partner projekta vložili velike napore v intenzivno povezovanje in medsebojno spoznavanje kmetijskega in gostinsko-turističnega sektorja, saj smo želeli učvrstiti vlogo kakovostne lokalno pridelane hrane v hitro razvijajoči slovenski gastronomiji. Slovenija bo pomembno vlogo Evropske gastronomske regije igrala tudi v času našega predsedovanja Svetu EU.

MKGP se ob tej priložnosti pridružuje čestitkam za vse prejemnike nagrad dobrih praks, ti so: Dežela doživetij Log, Briška češnja in Brda, Dobrote Dolenjske, Destinacija Ravno polje, Tri doživetja, trije paketi hran Kmetije Koroša ter Medena slaščičarna podjetja Pergar 1757 d.o.o.

 

Več informacij o dogodku najdete na spletni strani Agrobiznisa.

 

Želite biti obveščeni o novostih? Naročite se na e-novice! 

Deli informacije na svojih socialnih omrežjih

 

Mala kmetija M6.3 S. Kranjec

Foto: V Sloveniji prevladujejo majhne družinske kmetije (avtor: Silvester Kranjec).

 

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v javno razpravo posredovalo predlog Uredbe o spremembah Uredbe o izvajanju podukrepa pomoč za zagon dejavnosti, namenjene razvoju majhnih kmetij, iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020.

Omenjena uredba ureja izvajanje podukrepa M6.3 - Pomoč za zagon dejavnosti, namenjene razvoju majhnih kmetij, iz PRP 2014–2020.

S spremembo uredbe se podaljšuje rok za realizacijo ciljev iz poslovnih načrtov, ki bo veljal tudi za upravičence, ki jim je že bila dodeljena podpora na podlagi te uredbe. Razlog za spremembo uredbe so zaznane težave pri realizaciji ciljev iz poslovnih načrtov zaradi krize COVID-19, ki je vplivala na zaustavitev poslovanja gradbeništva in ostalih storitvenih dejavnosti. S predlagano spremembo se bo podaljšal čas za realizacijo ciljev iz poslovnih načrtov, kar bo prispevalo boljšem črpanju sredstev iz podukrepa, s čimer bo v večji meri dosežen namen podukrepa.

S spremembo uredbe spreminjamo tudi rok za vložitev zahtevka za izplačilo sredstev.

 

Javnost lahko svoje pripombe na predlog tega predpisa poda do vključno 22. 4. 2021 na e-naslov gp.mkgp@gov.si ali preko portala E-DEMOKRACIJA.

Predlog predpisa je dostopen na spletni strani e-demokracije ali tukaj.

 

 

 

Želite biti obveščeni o novostih? Naročite se na e-novice! 

Deli informacije na svojih socialnih omrežjih

 

postavitev kotička

Postavitev čebelarskega kotička v knjižnicah.

 

Z namenom prenesti pomen čebel med otroke in njihove starše, so se združile v sodelovanju lokalne akcijske skupine (LAS). LAS Zgornje Savinjske in Šaleške doline je skupaj z LAS Mežiške doline, LAS Spodnje Savinjske doline, LAS Raznolikost podeželja, LAS Mislinjske in Dravske doline prijavil na 5. javni razpis MKGP za podukrep 19.3. – Priprava in izvajanje dejavnosti sodelovanja lokalno akcijskih skupin, operacijo sodelovanja Čebela BERE med!

 

Operacija "Čebela BERE med" predstavlja doprinos

  • k razvoju lokalnih knjižnic,
  • k povečanju njihovih vsebin,
  • ter prenosu inovativnih znanj in dobrih praks.

Z operacijo sodelovanja želimo med otroke in njihove starše prenesti pomen čebel na naše okolje.

Da so čebele res tako pomembne za naše okolje pa bodo otroci in njihovi starši lahko spoznali v izdelanem čebelarskem kotičku – izobraževalno didaktičnem pripomočku, ki bo gostoval v vseh vključenih knjižnicah pri partnerjih v operaciji. Tekom operacije je nastala tudi slikanica, ki bo po knjižnicah spremljala čebelarski kotiček.

 

>> PRENESI SLIKANICO

 

ČEBELARSKI KOTIČEK NA OBMOČJU LAS-ov v letu 2021/2022

MESEC OBMOČJE LAS (KNJIŽNICE)
April 2021

LAS Spodnje Savinjske doline

Maj 2021

Knjižnica Ljubno ob Savinji (LAS ZSŠD)

Junij 2021

LAS Mežiške doline

Julij 2021

Knjižnica Šmartno ob Paki (LAS ZSŠD) 

Avgust 2021 

Radlje ob Dravi (LAS Mislinjske in Dravske doline) 

September 2021 

Vuzenica (LAS Mislinjske in Dravske doline) 

Oktober 2021 

Knjižnica Laško (LAS raznolikost podeželja) 

November 2021 

Knjižnica Mozirje (LAS ZSŠD) 

December 2021 

LAS Spodnje Savinjske doline 

Januar 2022 

Knjižnica Ljubno ob Savinji (LAS ZSŠD) 

Februar 2022 

Knjižnica Štore (LAS Raznolikost podeželja) 

Marec 2022 

Knjižnica Laško (LAS raznolikost podeželja)

April 2022

LAS Spodnje Savinjske doline 

Maj 2022 

Knjižnica Mozirje (LAS ZSŠD) 

Junij 2022 

LAS Mežiške doline 

Julij 2022 

Knjižnica Šmartno ob Paki (LAS ZSŠD) 

Avgust 2022

Vuzenica (LAS Mislinjske in Dravske doline)

September 2022

Radlje ob Dravi (LAS Mislinjske in Dravske doline) 

Oktober 2022 

Knjižnica Štore (LAS Raznolikost podeželja) 

 

 

Vabljeni da nas obiščete v knjižnicah!
Fotografiral: Medija les fotografija

 

čebelarski kotiček sestavljanka

Sestavljanka

družabna igra v čebelarskem kotičku

Družabna igra

rekvizit satja v čebelarskem kotičku

 Satje

 

Želite biti obveščeni o novostih? Naročite se na e-novice! 

Deli informacije na svojih socialnih omrežjih

 

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) z današnjim dnem ukinja kontaktno točko - klicni center in poštni predal cz.mkgp@gov.si - ki sta bila vzpostavljena v času epidemije covid-19. Kontaktna številka MKGP (040 390 016) bo preusmerjena na klicni center Vlade 080 1404.


Dežurna služba MKGP je delovala od 24. 10. 2020 do 16. 4. 2021 kar je 26 tednov oz. 122 efektivnih delovnih dni. V tem času je posebna ekipa na MKGP odgovorila na 1053 vprašanj (od tega 748 telefonskih vprašanj in 305 vprašanj, poslanih po e-pošti).

Deli informacije na svojih socialnih omrežjih