Program podeželja

Spomladanske pozebe so v zadnjih desetletjih vse pogostejše in povzročajo vedno večjo gospodarsko škodo tudi v sadjarstvu. S to težavo se je ukvarjalo 20 strokovnjakov. Delo fokusne skupine se je začelo junija 2018, poročilo pa je bilo predstavljeno novembra 2019. Na kratko so bile predstavljene sedanje metode zaščite pred zmrzaljo za vsako skupino sadnih pridelkov in grozdja, posebna pozornost pa je bila namenjena oviram in izzivom teh praks, metod in tehnologij. Nato je sledila razprava o strategijah, orodjih in ukrepih, ki bi lahko izboljšali uspešnost že učinkovitih praks in bi lahko obravnavali dejavnike neuspeha nekaterih metod / tehnologij, ki bi lahko bile učinkovite. V fokusni skupini sta sodelovala tudi raziskovalka iz Slovenije – doc. dr. Jerneja Jakopič, UL, Biotehniška fakulteta in vrtnarstvo, in Andrej Soršak, Kmetijsko gozdarski zavod Maribor.

Celotno poročilo je dostopno v angleškem jeziku... 

Predstavitveni plakat...

 

Kako zaščititi pridelek pred pozebo?

Spomladanske pozebe so v zadnjih desetletjih vse pogostejše in povzročajo vedno večjo gospodarsko škodo tudi v sadjarstvu. S to težavo se je ukvarjalo 20 strokovnjakov. Delo fokusne skupine se je začelo junija 2018, poročilo pa je bilo predstavljeno novembra 2019.

Razprava se je začela in temeljila na izhodiščnem dokumentu, ki ga je pripravil koordinator skupine, delno pa na anketi, ki je bila poslana ostalim članom fokusne skupine pred prvim srečanjem. Na kratko so bile predstavljene sedanje metode zaščite pred zmrzaljo za vsako skupino sadnih pridelkov in grozdja, posebna pozornost pa je bila namenjena oviram in izzivom teh praks, metod in tehnologij. Nato je sledila razprava o strategijah, orodjih in ukrepih, ki bi lahko izboljšali uspešnost že učinkovitih praks in bi lahko obravnavali dejavnike neuspeha nekaterih metod / tehnologij, ki bi lahko bile učinkovite.

Skupina je na podlagi svojih izkušenj iz prakse iskala glavne faktorje in ključne vidike, ki lahko pridelovalcem pomagajo pri premagovanju izzivov, povezanih s škodo zaradi pozebe, kot naprimer:

· Uporaba mikrorazpršilcev nad krošnjami je trenutno najbolj dostopna in vsestranska metoda za številne sadne vrste, vendar joje mogoče še izboljšati, npr. z zmanjšanjem porabe vode.

· Poznavanje lokalne mikroklime in topografije površja, npr. pretoki hladnega zraka so kritični zaučinkovito uporabo katere koli zaščitne metode.

· Kritična temperatura, pri kateri pozeba rastlinam škoduje, ni odvisna samo od okoljskih razmer, ampak tudi od razvojne stopnje rastline. Tako bi znanje o fenologiji lahko pripomoglo k natančnosti številnih modelov napovedovanja.

· Čas in spremljanje okoljskih spremenljivk sta ključnega pomena pri aktivni zaščiti.

 

Ocenjena stopnja zaščite z različnimi metodami

EIp sokusna skupina Zascita pred pozebo

 

Ideje za operativne skupine:

· Razvoj lokalnega sistema za podporo odločanju za izbiro načinov zaščite ali za oceno tveganj zaradi zmrzali pri pridelavi sadja.

· Poskusi na terenu za testiranje in primerjavo različnih kemičnih zaščitnih sredstev pred zmrzaljo.

· Vzpostavitev in optimizacija mreže senzorjev temperature / relativne vlažnosti (vetra) v sadjarskem območju.

· Vzpostavitev učinkovite zbirke podatkov o raziskavi zmrzali (FRED) za pridelovalce, z oceno lokalnega tveganja zmrzali.

· Razvoj ročne naprave za pridelovalce, za oceno tveganja zmrzali z merjenjem temperature cvetov, na podlagi fenoloških modelov.

 

Potrebe po raziskavah iz prakse:

· Preučevanje in primerjava učinkovitosti aktivnih metod (ki se uporabljajo neposredno pred ali med mrazom) v različnih okoljih.

· Razvoj zanesljivih sistemov za spremljanje in alarmiranje, ki temeljijo na merjenju temperature, vlažnosti in hitrosti vetra na različnih višinah, od površine tal do krošnje.

· Izboljšanje trenutnih modelov napovedovanja z vključitvijo več informacij / podatkov o rastlini (npr. z določitvijo fizioloških markerjev, ki jih je mogoče zlahka zaznati, kot indikatorje fenoloških stopenj).

· Vzpostavitev baze podatkov o potencialnih pridelkih za različne vrste / sorte in kritične temperature za določene vrste.

· Preučevanje fenologije in odpornosti različnih sadnih vrst na mraz, v različnih podnebnih pogojih.

 

Deli informacije na svojih socialnih omrežjih