Program podeželja

 

Odobreni projekti EIP na podukrepu 16.2: Razvoj novih proizvodov, praks, procesov in tehnologij

iz PRP 2014-2020 v okviru prvega javnega razpisa

 

Podukrep Naslov projekta Tematika projekta Vodilni partner

Št.

partnerjev

Cilj projekta Višina odobrenih sredstev
16.2 Reja različnih pasem drobnice za meso in izdelke vrhunske kakovosti Reja različnih pasem drobnice za meso in izdelke vrhunske kakovosti Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko

12

Cilj projekta je vzpostavitev najprimernejše in ekonomsko vzdržne tehnologije reje drobnice za prirejo mesa oz. klavnih jagnjet/kozličev na območju Slovenije. Na kmetijskih gospodarstvih, ki redijo ovce ali koze se kaže problematika prodaje klavnih jagnjet/kozličev po ekonomsko sprejemljivi tržni ceni. Interes klavniško-predelovalne industrije je slab. Priložnost za reševanje problema v smislu izboljšane prodaje mesa drobnice vidimo v razvoju konfekcioniranja trupov na manjše uporabniške kose mesa. Z razširjeno rabo izenačene tehnologije reje ter uvedbo konfekcioniranja lahko izenačimo kakovost mesa, povečamo ponudbo ter povečamo povpraševanje po tovrstnem mesu.

Eden izmed ciljev in pričakovanih rezultatov je razvoj konfekcioniranja klavnih trupov v manjše uporabniške kose oz. uspešnost prodaje teh kosov. Pri tem cilju pričakujemo ovire povezane s trgom. Veliko vprašanje je, kako uspešna bo lahko prodaja mesa drobnice končnemu porabniku. Z analizo trga želimo prepoznati nakupno obnašanje potrošnika in temu primerno usmeriti predelavo mesa. Precejšen del uspešnosti zaključne faze projekta je odvisen od povpraševanja potrošnika.

348.295,76 €

16.2 Zrnate stročnice – pridelava, predelava in uporaba; uvajanje novih praks vključenih na vseh ravneh v pridelovalno-predelovalni verigi omogoča doseganje ciljev večje samooskrbe. Razvoj tehnologij pridelave in predelave z beljakovinami bogatih rastlin Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede

11

Cilj projekta je na podlagi uvajanja novih praks vpeljati tehnologijo za pridelovanja soje in drugih zrnatih stročnic za različne sisteme pridelave ter s tem ustvariti pogoje za tržno uspešno proizvodnjo. Projektne dejavnosti bodo imele vpliv na zagotavljanje pogojev večje samooskrbe in s tem pomembno prispevale k zmanjšanju uvoza beljakovinske krme in hrane za ljudi. K ciljem spada tudi zasledovanje in priprava strokovnih podlag za doseganje ciljev skupne evropske kmetijske politike in osnutka Agende združenja Podonavske soje z naslovom The European Protein Transition, ki za naslednja obdobje predvideva bistveno zmanjšanje odvisnosti uvoza beljakovinskih rastlin iz neevropskih trgov.

349.879,90 €

16.2 Seneno meso in mleko Modeli lokalne oskrbe Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije

11

Člani partnerstva želimo vzpostaviti stabilen sistem pridelave, predelave, promocije in trženja senenega mesa in mleka.

Cilji so:

- ustanovitev gospodarskega subjekta in neprofitne organizacije ter vzpostavitev enotnega sistema certificiranja

- baza ponudnikov in modeli oskrbe javnih zavodov, gostiln in družin

- vzpostaviti kolektivno blagovno znamko ter izvesti tržno raziskavo in promocijo (dogodki, objave, online,...)

- razviti model kolektivne predelave in razvoj novih izdelkov

- optimizacija pridelave (travinje, sušenje, krmljenje)

- prenos znanje preko delavnic, predstavitev, demonstracij,...

348.139,57 €

16.2 Pitanje govedi za prirejo govedine vrhunske kakovosti Reja različnih pasem govedi za meso in izdelke vrhunske kakovosti Emona Razvojni center za prehrano d.o.o.

11

Pitanje goveda v Sloveniji predstavlja za prirejo mleka drugo najpomembnejšo živinorejsko panogo. Na tem področju v Sloveniji zaostajamo za svojimi severnimi in zahodnimi sosedi Namen projekta je pripraviti, preizkusiti in predstaviti tehnologijo pitanja telet za prirejo teletine in mlade govedine visoke kakovosti. Razvita tehnologija reje skupaj z ekonomskimi analizami bo osnova na kateri se bodo lahko v nadaljevanju postavile blagovne znamke govedine visoke kakovosti, izboljšal ekonomski status rejcev in z optimirano prehrano živali zmanjšati izpust toplogrednih plinov.

Poskusna pitanja telet in mlade govedi za prirejo mesa vrhunske kakovosti bodo potekala pri šestih rejcih širom Slovenije. Menedžment in prehrano živali, spremljanje ekonomike reje, predklavnih in klavnih postopkov in tehnologijo postklavne obdelave mesa bodo vodili strokovnjaki Biotehnične fakultete Univerze v Ljubljani, Kmetijskega inštituta Slovenije in Emona Razvojnega centra za prehrano. Strokovnjaki za agrarno ekonomiko bodo naredili kalkulacije gospodarnosti pitanja in podali smernice za ekonomičnost reje. Pri razširjanju znanja bodo sodelovali vsi partnerji pod vodstvom Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, Zavoda Novo Mesto.

349.330,78 €


Odobreni projekti EIP na podukrepu 16.5: Okolje in podnebne spremembe

iz PRP 2014-2020 v okviru prvega javnega razpisa

 

Podukrep Naslov projekta Tematika projekta Vodilni partner

Št.

partnerjev

Cilj projekta Višina odobrenih sredstev  
16.5 Izboljšane tehnologije pridelave in konzerviranja z beljakovinami bogate krme - metuljnice in njihove mešanice za prilagajanje podnebnim spremembam

Blaženje in prilagajanje na podnebne spremembe na kmetijskem gospodarstvu;

Univerza v Mariboru

9

Pridelava krme na zalogo v obdobju, ko ne pričakujemo suše in pridelava proti suši odpornih rastlin sta ključna za prilagajanje živinoreje podnebnim spremembam. Na njivah veliko krme za konzerviranje pridelamo s prezimnimi dosevki (mnogocvetna ljuljka) in v zadnjem času z lucerno. Ljuljka je zaradi potreb po N gnojilih lahko obremenjujoča za okolje. Metuljnice se slabo konzervirajo. Cilj projekta je vpeljati pridelavo in napredne izboljšane oblike konzerviranja z metuljnicami bogatih mešanic za intenzivirajoče se podnebne spremembe. Mešanice manj obremenjujejo okolje (izpiranje N), dajejo več pridelka z beljakovinami bogate krme in nimajo negativnega vpliva na naslednjo poljščino v kolobarju.

Projekt je večnamenski. V osnovi predstavlja prilagajanje živinoreje podnebnim spremembam, vendar vključuje tudi druge, v kmetijstvu zelo aktualne proizvodne, okoljske ostale vidike kmetovanja. Projekt je primer uvedbe inovativnih rešitev in prenosa znanja v prakso na demonstracijske kmetije, kjer analitika (predvsem kemijska), ki podrobno spremlja stanje N v tleh, pridelavo in napredne oblike konzerviranja, služi kot neposreden dokaz - orodje, ki ga uporablja svetovalna služba za promocijo rezultatov pri širjenju novega znanja še na druge kmetije v kmetijskem prostoru. Posledično projekt poleg združevanja pomembnih raziskovalnih institucij na tem področju, svetovalne službe in demonstracijskih kmetij posredno zajema veliko število kmetijskih gospodarstev, kamor se bodo razširjala pridobljena znanja.

Pričakovane ovire se lahko pojavijo v ekstremno netipičnih vremenskih razmerah – npr. dolgotrajna ekstremna zima, suša ali toča, ki uniči pridelke. Vendar različne lokacije demonstracijskih kmetij zmanjšujejo nevarnost tveganja, da projekt EIP ne bi dal uporabnih dosežkov.

239.934,36 €

 
16.5 Okoljsko učinkovita pridelava koruze in pšenice na vodovarstvenih območjih

Okoljsko učinkovita kmetijska pridelava na vodovarstvenih območjih

INTERKORN SEMENARSTVO IN OBNOVLJIVI VIRI D.O.O.

11

Tla so pomemben naravni vir za pridelavo kmetijskih rastlin in delujejo kot naravni filter za podzemne vode. Fitofarmacevtska sredstva (FFS) se po uporabi v tleh zadržujejo, transformirajo ali potujejo skozi talni profil. Spirajo se lahko v podzemno vodo ali pa skozi drenažni sistem tal v površinske vode. Herbicidi predstavljajo največje tveganje za podzemno in posredno tudi pitno vodo. V projektu bomo strokovno ocenili trenutno stanje na področju pridelave koruze in navadne pšenice (v nadaljevanju: pšenice) na VVO ter na tej osnovi ponudili predloge za izboljšanje stanja pri pridelavi dveh najbolj razširjenih poljščin v RS, ki bodo strokovno utemeljeni ter izvedljivi.

Projekt odgovarja na aktualne izzive kmetijske rabe na VVO v RS, ki obsegajo skoraj 1/5 ozemlja. Kmetijska dejavnost na VVO-jih je pogosto problematizirana zaradi vnosa mineralnih in organskih gnojil v tla in uporabe FFS. V praksi to predstavlja omejevanje uporabe gnojil in FFS-jev na VVO, kar pa posledično negativno vpliva na konkurenčnost kmetijske dejavnosti na teh območjih.

Sodobni načini tretiranja semen, gnojenja (s stabilizatorji dušika, membranskimi dušikovimi gnojili) in zatiranja plevela (česanje, okopavanje, termično zatiranje), predstavljeni in preizkušeni v projektu, bodo zagotavljali ustrezne donose koruze in pšenice ob upoštevanju vseh ukrepov, ki veljajo za pridelavo na VVO.

Operativna skupina za izvedbo projekta, ki združuje kmetijska gospodarstva, raziskovalce in svetovalce, bo izvedla celostno in poglobljeno raziskavo, praktični preizkus pridelave koruze in pšenice z zgoraj omenjenimi ukrepi. Rezultate bo predstavila ciljnim skupinam.

249.801,38 €

 
16.5 Sadjarji za opraševalce in opraševalci za sadjarje Kmetijstvo kot podpora naravovarstva oziroma ohranjanje biotske raznovrstnosti preko ustreznega načina kmetovanja Nacionalni inštitut za biologijo

14

Glavni cilji predlaganega projekta so: (1) Izboljšati prenos znanja v prakso na področju divjih opraševalcev v sadjarstvu. (2) Vzpostaviti dobre prakse varovanja opraševalcev na vzorčnih kmetijskih gospodarstvih. (3) Izboljšati razmere za divje opraševalce v sadovnjakih in s tem pripevati k varovanju biotske raznovrstnosti. (4).Povečati zanesljivost in kakovost opraševanja.

Za izboljšanje razmer za opraševalce na kmetijskih gospodarstvih načrtujemo postavitev gnezdilnih postaj, vzpostavitev travnikov za opraševalce in površin medovitih rastlin. V okviru projekta načrtujemo tudi izvedbo usposabljanja, izdajo priročnika, organizacijo strokovnega posveta in številne druge načine prenosa znanja in širjenja rezultatov projekta.

216.768,77 €


Podukrep Naslov projekta Tematika projekta Vodilni partner Št. partnerjev Cilj projekta Višina odobrenih sredstev
16.5 Povečanje produktivnosti kmetijske pridelave z učinkovito in trajnostno rabo vode (PRO-PRIDELAVA) Učinkovita in trajnostna raba vode na kmetijskem gospodarstvu Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta

11

Nizka produktivnost kmetijske pridelave v Sloveniji je posledica prenizke produktivnosti rabe vode. Namakanje brez uporabe informacij o lastnostih tal, potrebah rastlin in pričakovanem vremenu, znižuje količino tržnega pridelka in tržno vrednost pridelka, glede na vložena produkcijska sredstva. Neoptimalna oskrba rastlin povečuje možnost spiranja hranil in prekomerne porabe vode. Projekt EIP PRO-PRIDELAVA bo zvišal produktivnost rabe vode na kmetijah s sistemom za podporo odločanju o namakanju, upoštevaje potrebe rastlin po vodi, vodnozadrževalne lastnosti tal, trenutno količino vode v tleh, in večdnevno napoved evapotranspiracije količine padavin.

Opis projektnih tveganj in načrtovanih ukrepov za njihovo zmanjšanje: (i.) Problemi z opremo (TDR sonde, prenos podatkov na strežnik): Oprema za merjenje bo nova, tako da se v primeru težav lahko uveljavlja garancija. Projekt bo potekal dovolj časa, da se vse morebitne pomanjkljivosti odpravi. V primeru poškodovanja oz. odtujitve opreme je v finančnem načrtu predvidena zamenjava opreme. (ii.) Nesodelovanje kmetov oz. nenamakanje po nasvetu: Nesodelovanje ni pričakovano, saj so bila kmetijska gospodarstva skrbno izbrana, vsaj eden od partnerjev že sedaj sodeluje z njimi. Problem neuporabe sistema za podporo odločanju o namakanju oz. da kmetje ne bodo namakali po nasvetu bomo preprečili z delavnicami, kjer jim bomo podrobno predstavili zakaj je strokovno pravilno namakanje nujno potrebno in kakšne prednosti prinaša. (iii.) Neoptimalno delovanje partnerstva: Problemi znotraj partnerstva niso pričakovani, saj so posamezni partnerji že sodelovali v preteklosti. Poleg tega imajo partnerji dovolj izkušenj za izpeljavo projekta, tako administrativno kot izvedbeno.

249.940,00 €

16.5 Koruzni oklasek kot obnovljivi vir energije Učinkovita raba energije in OVE v kmetijski pridelavi in predelavi ŽIPO ŽIVINOREJA POLJEDELSTVO LENART D.O.O.

11

Sodobno zavedanje o omejenih zalogah fosilnih goriv in škodljivih posledicah njihove uporabe, vodi v ponovno intenzivno raziskovanje uporabe zavrženih naravnih produktov. Rastlinske ostanke, ki nastanejo pri predelavi kmetijskih pridelkov, lahko uporabimo kot vir energije. Koruzni oklasek, kmetijski rastlinski ostanek in OVE, ki ga trenutno zavržemo kot stranski produkt na polju, kjer zaradi svoje olesenele strukture počasi gnije, bo zagotovil okoljsko učinkovito ravnanje kmetijskih gospodarstev (KG), ki bodo koruzni oklasek uporabila kot vir energije. Zmanjšal se bo delež fosilnih goriv in izpust toplogrednih plinov, hkrati pa zmanjšala odvisnost KG od neobnovljivih virov energije.

249.878,64 €

16.5

Zmanjševanje obremenitev iz kmetijstva na površinske in podzemne vode Zmanjševanje obremenitev iz kmetijstva na površinske in podzemne vode Geološki zavod Slovenije

11

Glavni cilj projekta Zmanjševanje obremenitev iz kmetijstva na površinske in podzemne vode je uvedba okolju oziroma vodam prijaznejših kmetijskih praks za pridelavo kmetijskih pridelkov, tako na področju živinoreje kakor tudi poljedelske, vrtnarske, vinogradniške ter hmeljarske kmetijske proizvodnje. V sklopu priprave Načrta upravljanja z vodami Republike Slovenije 2016 – 2021 je bilo ugotovljeno, da so tri vodna telesa podzemnih vod še vedno v slabem kemijskem stanju zaradi prekoračenih koncentracij nitratov ter pesticida atrazin. Načrt upravljanja z vodami ugotavlja, da obstajajo na teh vodnih telesih pomembni izvori onesnaženja tudi iz kmetijske dejavnosti.

V okviru projekta bomo v začetni fazi ovrednotili ter identificirali najbolj primerne tehnologije oziroma kmetijske prakse, ki jih bomo uvedli na demonstracijskih kmetijah. Te kmetije bodo služile za promocijo novih pristopov in metod tako drugim kmetijskim gospodarstvom kakor tudi kmetijski in okoljski stroki.

V sklopu projekta bo še poseben poudarek dan razširjanju rezultatov projekta, seveda v prvi vrsti izobraževanju nosilcev kmetijskih gospodarstev . Naš cilj je, da se z dobrimi kmetijskimi praksami v smislu varovanja voda seznani čim širša populacija slovenskih kmetovalcev, saj bomo le z široko uporabo dobrih praks lahko dosegli cilje izboljšanja kakovosti voda, ki jih pred nas postavlja evropska Okvirna vodna direktiva ter iz nje izhajajoči slovenski Načrt upravljanja z vodami.

250.000,00 €

Odobreni projekti EIP na podukrepu 16.2: Razvoj novih proizvodov, praks, procesov in tehnologij

iz PRP 2014-2020 v okviru drugega javnega razpisa

Naslov projekta Tematika projekta Vodilni partner Število partnerjev Opis projekta Višina odobrenih sredstev
Uvedba novih mehanskih in avtonomnih avtomatiziranih tehnologij za trajnostno pridelavo grozdja v vinogradih Trajnostna pridelava grozdja za vino UNIVERZA V MARIBORU 12

S pomočjo novih praks, procesov in tehnologij bomo obstoječim pridelovalcem in potencialnim pridelovalcem grozdja za vino zagotovili trajnostno pridelavo grozdja za vino v vinogradih. Trajnostno pridelavo grozdja za vino bomo v okviru projekta EIP vpeljali pri šestih kmetijskih gospodarstvih v naslednjih statističnih regijah: PODRAVSKA, POMURSKA, SAVINJSKA in GORIŠKA. V okviru projekta bomo zagotovili naslednje individualne prakse, procese, tehnologije:

- Demonstracija različnih nekemičnih metod zatiranja plevelov v pasu pod vinskimi trtami (brez uporabe herbicidov),

- Uporaba hightech sodobne škropilne tehnike opremljene z LIDAR senzorji na uspešnost zatiranja bolezni in škodljivcev vinske trte (omogočena pridelava grozdja visoke kakovosti, ki ne vsebujejo veliko ostankov FFS ali so skoraj popolnoma brez ostankov FFS),

- Ohranjanje biotske raznovrstnosti v vinogradu in njegovi okolici (omogočili biološko pestrost v vinogradih in zmanjšali erozijo tal) in

- Začetek postopka prakse merjenja dozorevanja grozdja v vinogradu (omogočili pridelavo tipičnega grozdja za pridelavo vrhunske kakovosti vina).

V projektu EIP sodelujejo izkušeni vinogradniki (kmetijska gospodarstva) ter vinogradniki začetniki, ki bodo uporabili naštete prakse, procese in tehnologije ter s katerimi bodo trajnostno izboljšali pridelavo grozdja za vino v bližnji prihodnosti.

Aktivnosti projekta: Vodenje; digitalno merjenje listne površine; nadgradnja obstoječe laserske LIDAR merilne tehnologije; nadgradnja obstoječega avtomatiziranega-avtonomnega modularnega sistema za krmiljenje količin odmerkov škropilne brozge. Izvajanje avtomatiziranega-avtonomnega nanašanja škropilne brozge v vinogradu. Alternativno zatiranje plevelne vegetacije pod trtami v vinogradu. Vzorčenje listne površine. Vzorčenje plevelne populacije pod trtami v vinogradu. Zasaditev samoniklih sadnih vrst. Priprava poročil in druge dokumentacije, povezane z izvedbo projekta. Nadgradnja obstoječega RTK-DGPS navigacijskega sistema za detekcijo pozicije in meritev hitrosti prototipa pršilnika v vinogradu; testiranje RTK-DGPS navigacijskega sistema; nadgradnja obstoječe laserske LIDAR merilne tehnologije za digitalno rekonstrukcijo krošnje vinske trte; testiranje laserske LIDAR merilne tehnologije; pozicioniranje laserskega LIDAR senzorja; testiranje pozicioniranja laserskega LIDAR senzorja; vzorčenje listne površine; nadgradnja obstoječega avtomatiziranega-avtonomnega modularnega sistema za krmiljenje količin odmerkov škropilne brozge. Testiranje avtomatiziranega-avtonomnega modularnega sistema za krmiljenje količin odmerkov brozge. Spremljanje biološke pestrosti v vinogradu. Priprava poročil in druge dokumentacije, povezane z izvedbo projekta. Tehnična nadgradnja obstoječega prototipa pršilnika; umerjanje prototipa pršilnika na za to prirejeni poskusni progi; Merjenje ogljičnega odtisa.

349.761,67 €
Digitalizacija namakanja zelenjave Razvoj in širitev digitalizacije na kmetijskem gospodarstvu in organizaciji pridelave SEDEM ČEZ DEVET, SVETOVANJE IN RAZVOJ, D.O.O. 12 Z namakanjem lahko omilimo posledice suše v kmetijstvu. A tam, kjer je uvedeno namakanje, je kmetijstvo največji porabnik vode. Prekomerno namakanje povzroča spiranje hranil skozi talni profil, prekomerno porabo vode za namakanje, lahko tudi slabšo kakovost pridelkov in slabšo zdravstveno stanje rastlin. Za kakovostno namakanje so potrebne informacije in z digitalizacijo pridelovanja kmetijsko gospodarstvo do njih dostopa preprosto in pravočasno. V projektu bomo razvili sistem, ki na podlagi številnih vhodnih podatkov izračuna količino vode, potrebne za namakanje. Uporabniki bodo dostopali do informacij preko aplikacije, informacije pa bodo lahko delili z ostalimi partnerji. 349.100,00 €


Visokostorilna trajnostna pridelava jabolk Visokostorilna trajnostna pridelava jabolk UNIVERZA V MARIBORU 15

Pridelava jabolk je v zadnjih desetih letih močno izpostavljena hudi konkurenci na evropskem in svetovnem trgu (pridelavo povečujejo netradicionalne države, ruski embargo, geo-politične spremembe v severni Afriki...), očitnemu pomanjkanju delovne sile, tako strokovne kot še posebej sezonske (delovno pravna zakonodaja), zmanjševanju števila fitosanitarnih pripravkov in gnojil (pravno-formalne omejitve), primanjkljaju novih fitosanitarnih sredstev, pritisku nevladnih okoljevarstvenih organizacij in javnosti), zmanjšani potrošnji jabolk na tradicionalnih trgih, klimatskim spremembam (vedno pogostejše toče in ekstremno visoke ali nizke temperature) ter nenazadnje tudi povečevanju pomena pridelovalnega sistema (integrirana pridelava, pridelava sadja z zelo zmanjšanimi ostanki aktivnih snovi, ekološka pridelava).

V demonstracijsko poskusnih nasadih bomo združili vse v zadnjih letih preskušane pridelovalne tehnike za doseganje naslednjega ključnega cilja: trajnostna in svetovno konkurenčna pridelava prvovrstnih slovenskih jabolk, pridelanih s sintezo tehnoloških ukrepov za zmanjševanje obremenitev okolja, zmanjševanje pridelovalnih tveganj zaradi podnebnih sprememb, doseganje najvišjih trženjskih standardov in zadovoljevanje pričakovanj najzahtevnejših kupcev.

Glavne aktivnosti projekta bodo vključevale dosleden prenos znanja glede najnovejših tehnoloških rešitev preko raziskovalnih in svetovalnih organizacij do kmetijskih gospodarstev. Na osmih partnerskih kmetijskih gospodarstvih bomo v treh letih izvedli 28 delavnic za izvedbo novih tehnoloških postopkov. Osnovna področja izboljšav bodo gojitvena in vzdrževalna rez, regulacija pridelka, oskrba tal, varstvo rastlin, spravilo pridelka in skladiščni pogoji.

348.832,86 €
BONITA, nova odporna klubska sorta jabolk v Sloveniji - od pridelave do trženja Visokostorilna trajnostna pridelava jabolk UNIVERZA V LJUBLJANI 11

Cilj projekta je uvedba nove klubske sorte jablane 'Bonita' v tržno pridelavo. Sorta je odporna na jablanov škrlup, zato jo lahko pridelujemo z uporabo bistveno manj FFS, kar omogoča sonaravno pridelavo. V času trajanja projekta bomo uvajali sorto na več nivojih. Najprej bomo razvili optimalno tehnologijo pridelave, potem bomo preizkusili različne načine skladiščenja ter nazadnje predvideli enotno strategijo trženja v unikatni embalaži. Rezultat projekta bo nova praksa v pridelavi ter izboljšan proizvod, ki je višjega cenovnega ranga.

Projektne aktivnosti so razdeljene na tri stebre:

1. Tehnologija pridelave (izbor optimalnih leg za sorto 'Bonita', priprava tal po principih sonaravne pridelave, sistemi sajenja in gojitvene oblike, nega tal, gojitvena rez od prvega do četrtega leta, gnojenje s poudarkom na gnojilih, ki so dovoljena v ekološki pridelavi, varstvo pred boleznimi in škodljivci, redčenje plodov, oskrba nasada po redčenju).

2. Skladiščenje (določitev optimalnega obiralnega okna, kakovost plodov pred in po skladiščenju, skladiščenje v režimu s kontrolirano atmosfero).

3. Trženje (izbor najprimernejše embalaže za različne načine prodaje, načrt trženja in vstopa na trg, promocija sorte 'Bonita').

Pobuda za prijavo projekta BONITA, NOVA ODPORNA KLUBSKA SORTA JABOLK V SLOVENIJI - OD PRIDELAVE DO TRŽENJA je prišla s strani skupine pridelovalcev iz treh različnih statističnih regij, ker želijo pri pridelavi jabolk uspešno uvesti eno najnovejših klubskih sort s pomočjo našega znanja in izkušenj v pridelavi jabolk v proizvodnjo ter proizvod ponuditi trgu na inovativen, nov način. Z uvajanjem klubskih sort smo v Sloveniji izjemno neuspešni in večkrat prezrti pri večjih klubih. S sorto 'Bonita' se nam je ponudila nova priložnost. 'Bonita' je nova klubska sorta z velikim potencialom (starša sta 'Pink Lady' in 'Topaz'), ki je v naših pridelovalnih razmerah še nismo gojili in je zato tehnologija pridelave neznana. Sorta je šibke rasti, odporna na jablanov škrlup, kar omogoča uvedbo številnih okolju prijaznih tehnoloških ukrepov. To je sodobna sorta, izredno zanimiva za potrošnike - atraktivne živo rdeče barve, čvrsta in hrustljava, sladko kislega in harmoničnega okusa. Uspešna uvedba te sorte v intenzivno pridelavo jabolk lahko pomeni pomembno novost v pridelavi in ima lahko izjemno pozitiven vpliv v danih zelo skeptičnih razmerah glede intenzivne pridelave jabolk v Sloveniji, saj razmere zadnjih treh let govorijo o močnem zmanjšanju površin intenzivne pridelave jabolk, relativno slabih pridelkih in zelo slabem gospodarskem položaju sadjarjev.

Takšna nova tehnologija pridelave, skladiščenja in trženja nove sorte lahko pomeni novo priložnost in služi kot primer večjemu številu majhnih in srednje velikih sadjarjev v Sloveniji.

Nova klubska sorta, nova okolju prijazna tehnologija, novi in inovativni pristop v trženju pomeni novo veliko tržno priložnost v slovenski pridelavi jabolk.

349.873,89 €
Uvedba nacionalnega genomskega obračuna plemenskih vrednosti s kombinirano referenčno populacijo za slovensko rjavo in črno-belo pasmo govedi Uvedba genomske selekcije z domačim obračunom genomskih plemenskih vrednosti UNIVERZA V LJUBLJANI 17

V Sloveniji še nismo vzpostavili lastne referenčne populacije, ki je osnova za nacionalni obračun genomskih PV. Razlogov je več; do nedavnega je veljalo, da se v referenčno populacijo vključi najmanj 3 do 5 tisoč progeno testiranih bikov. Zaradi majhnosti populacije to ni bilo mogoče, saj pri mlečnem govedu v Sloveniji pri nobeni pasmi nimamo niti tisoč takih bikov. Tudi z upoštevanjem vključenih bikov iz tujine, ki so povezani z našo populacijo, ni mogoče doseči zadostnega števila. V zadnjem času je zaživela ideja o vključevanju krav v referenčno populacijo. Pri tem je pogoj vključitve 5 do 10 tisoč krav, ki imajo zanesljivo oceno lastne plemenske vrednosti. Trenutno imamo v Sloveniji manj kot 1500 genotipiziranih krav pri rjavi in pri črno-beli pasmi, od tega pa je kar nekaj mladih živali, ki še nimajo dovolj informacij, da bi jih vključili v referenčno populacijo. Dodatno je na SNP čipih, ki se uporabljajo za genotipizacijo, vključenih vse več informacij o monogenskih lastnostih. To so dedne bolezni-napake ter značilnosti, ki vplivajo na kakovost, npr. določajo beljakovine v mleku. Za te lastnosti še nimamo izdelanih strategij selekcije, nekateri kmetje pa že izvajajo selekcijo npr. na kapa kazeine in/ali na A2 beta kazein. Na trgu s plemenskimi biki (semenom) se pojavlja veliko ponudnikov z izključno komercialnim in ne dolgoročnim pogledom na uspeh reje. Pri tem uporabljajo različne in le delne informacije, zato je potrebno rejce usposobiti, da bodo učinkoviti pri tolmačenju vseh virov informacij in samostojnem vodenju selekcije glede na zastavljene cilje v lastni čredi.

Vzpostavitev lastnega obračuna genomskih plemenskih vrednosti (PV) v Sloveniji bi omogočila primerjavo z mednarodnimi PV in s tem pogostejše doseganje pričakovanih rezultatov selekcije v lastnih čredah z dolgoročno večjo konkurenčnostjo reje mlečnega goveda. Lastna genomska selekcija je tudi priložnost za prirejo nišnih produktov in izvajanje učinkovitejšega nadzora nad genetsko pestrostjo. Omogočila bi večjo konkurenčnost posameznih kmetij tako z vzrejo več vrednih plemenskih živali, kot s prirejo mleka posebne kakovosti. Z inovativnim pristopom bomo vzpostavili nacionalni obračun genomskih PV in izdelali sheme selekcije za različno proizvodno usmerjene reje mlečnega goveda.

Projektna skupina bo v prvi fazi analizirala naslovljene probleme s strani vseh deležnikov. S tem bomo definirali potrebne podrobnosti za pripravo rezultatov, ki bodo uporabni za rejce. Določili bomo katere dodatne informacije je potrebno vključiti v analizo, da bomo lahko prišli do takih rezultatov. Selekcijska služba se bo usposobila za detekcijo ključnih parametrov na kmetiji za izbor - predlog ciljne selekcije. Rejci se bodo usposobili za vodenje take selekcije na kmetiji. Na osnovi rezultatov bomo pripravili gradiva in delavnice za vse zainteresirane rejce. Na spletni strani bomo trajno objavili razultate in vzpostavili sistem za kontinuiran obračun genomskih PV.

349.969,25 €
Testiranje in selekcija govedi ženskega spola na genotip A2 beta kazeina za pripravo funkcionalnih mlečnih proizvodov višje dodane vrednosti Uvedba genomske selekcije z domačim obračunom genomskih plemenskih vrednosti UNIVERZA V MARIBORU, FAKULTETA ZA KMETIJSTVO IN BIOSISTEMSKE VEDE 11

Kravje mleko vsebuje več alelnih različic za beta kazein. Mleko, ki vsebuje beta kazein A2, je glede na raziskave bolj zdravo, manj alergeno in zato bolj priporočljivo za uživanje. Kmet, ki želi ločevati A2-mleko, mora najprej poznati molznice s pravim genotipom. Tehnično je v hlevu potrebno prilagoditi ločen odvzem A2-mleka med molžo in ga tudi ločeno predelati. Zaradi svojih lastnosti imajo ti izdelki višjo dodano vrednost. Pomemben cilj projekta je povečanje zavedanja in prepoznavnosti teh izdelkov za potrošnike in trg v Sloveniji.

Cilj projekta je usposobiti izbrana kmetijska gospodarstva (KMG) za ločeno zbiranje mleka iz krav molznic z genotipom A2A2 za beta kazein in uspešen vstop izdelkov iz tega mleka na trg. Raziskovalna organizacija (vodilni partner) bo izvedla genetsko testiranje obstoječe črede govedi ženskega spola in to informacijo posredovala KMGjem. Preko rešitve tehničnih problemov ločenega zbiranja mleka bodo KMGji na trgu ponudili novo nizko-alergeno in bolj zdravo mleko A2 in mlečne izdelke iz njega.

349.679,14 €
Sledljivost porekla pri pasmi krškopoljski prašič Modeli lokalne oskrbe KMETIJSKO GOZDARSKA ZBORNICA SLOVENIJE KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD NOVO MESTO 10 Glavni cilj projekta je povečana lokalna oskrba potrošnikov z mesninami krškopoljsega prašiča, vzporedni cilj projekta je razširitev pasme in s tem uspešno dolgoročno ohranjanje. Drugi cilji: 1.) Vpeljana sledljivost do izločitve in na liniji klanja do saržnih številk, 2.) Vpeljana možnost nadzora nad izvorom surovine v mesnih izdelkih, 3.) Povečana dostopnost mesa in mesnih izdelkov iz prašičev krškopoljske pasme, 4.) Prepoznane in vsaj delno raziskane za potrošnika najpomembnejše lastnosti mesnih izdelkov, 5.) Sprememba rejskega programa za avtohtono pasmo krškopoljski prašič z vključitvijo nove za potrošnika pomembne lastnosti v napoved plemenske vrednosti. 338.779,65 €
Reja prašičev za proizvodnjo izdelkov višje kakovosti Nov proizvodno-ekonomski model slovenske prašičereje KMETIJSKO GOZDARSKA ZBORNICA SLOVENIJE KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD MURSKA SOBOTA 12

Slovenska prašičereja v zadnjih 30 letih od osamosvojitve Slovenije preživlja težke čase. Od nekoč cvetoče panoge z razvito lastno selekcijo in 80% samooskrbo, smo v preteklih desetletjih padli na kritično nizko raven samooskrbe (30-40%), vodilne farme so opustile selekcijsko delo, ki se ohranja v ozkem obsegu le še na družinskih kmetijah. Z omejenimi potenciali je težko konkurirati prašičerejskim velesilam, nizke globalne cene pa slovenski prašičereji ne omogočajo konkurenčnosti. Prašičereja nujno potrebuje novo paradigmo razvoja, saj z omejenimi možnostmi in resursi ne more konkurirati globalnim pritiskom. Nova paradigma mora vključevati ekosistemske usluge dejavnosti in izkoristiti prednosti, ki jo ima “domač” proizvod, saj potrošnik verjame, da ga bolje pozna in mu s tem tudi bolj zaupa, predelovalci pa bolje poznajo tradicijo in specifičnost okusa slovenskih potrošnikov. Potrebno je plasiranje slovenskega prašiča v proizvodih s čim višjo dodano vrednostjo, razvoj nišne tržne proizvodnje visoke gastronomije z vključevanjem tradicionalnih in avtohtonih genskih virov. Pri pripravi projekta EIP smo izhajali iz potreb, ugotovljenih s strani javne službe kmetijskega svetovanja in rejcev, da pri obstoječem pitanju na višjo težo ne dosegamo izenačenosti klavnih trupov niti glede mesnatosti, zamaščenosti, še manj pa kvalitete mesa. Ugotavljamo, da obstoječi rejci, ki pitajo prašiče na višjo težo nimajo na razpolago nobenih normativov in navodil za tovrstno rejo za genotipe prašičev, ki jih redimo v Sloveniji in so bolj ali manj so prepuščeni sami sebi.

V okviru danega EIP projekta želimo razviti poslovni model reje prašičev za izdelke višje kakovosti oziroma izdelke, ki sledijo okusu in pričakovanjem najbolj zahtevnih potrošnikov. Pridobljena znanja in izkušnje bodo osnova za razvoj dolgoročnega partnerstva med kmetijami, ki prašiče redijo in odkupovalcem, proizvajalcem mesnih izdelkov, ki razvija svoj marketinški pristop do potrošnikov. S projektom se bo vzpostavil sistem pitanja prašičev na višjo težo za izdelke višje kakovosti, ki bo prilagojen slovenskim razmeram.

V okviru projekta se bomo ukvarjali s pogoji za vzpostavitev trajnostne verige med rejci prašičev in odkupovalcem oz. predelovalcem v izdelke višje kakovosti. Aktivnosti bodo zajemale seznanitev s primeri dobrih praks, testiranjem in optimizacijo sistema reje prašičev, z oceno ekonomičnosti testiranih sistemov oz. določitvi polne lastne cene pitanca za testirane sisteme reje. V ta namen bo v sklopu projekta izveden preizkus različnih genotipov pod enakimi pogoji reje, optimizacija reje in krmljenja z razpoložljivimi krmnimi viri in genotipi na partnerskih kmetijah, ter izpeljana evalvacija kakovosti produkta (prašič, izdelki). Na podlagi proizvodnih rezultatov bo izdelana ocena ekonomičnosti ter pripravljen poslovni model reje prašičev za proizvodnjo izdelkov višje kakovosti. Izvedene bodo tudi aktivnosti prenosa znanja do uporabnikov.

Projekt bo neposredno prispeval k postavitvi sistema pitanja prašičev na višjo težo za proizvodnjo izdelkov višje kakovosti, v okviru katerega bodo kmetije dobile tehnološka in ekonomska navodila o reji prašičev (pasemska struktura, način krmljenja, tehnologija reje, …) na drugi strani pa predelovalna industrija surovino za proizvodnjo izdelkov višje kakovosti. Nove prakse in procesi povezani z vzpostavljanjem verige od reje prašičev do proizvodov, ki bodo preučevani v projektu, bodo ob koncu projekta opisani/predstavljeni kot model reje prašičev na večje teže, ki ga bo mogoče implementirati tudi na druge slovenske kmetije (prenos pridobljenih znanj in izkušenj širše) z manjšimi prilagoditvami. Z namenom prenosa znanja do ključnih ciljnih skupin in multiplikatorjev (oseb, ki razširijo rezultate naprej) bo tekom trajanja EIP projekta, še zlasti pa v tretjem letu, izvedenih več dogodkov s praktičnimi demonstracijami oz. preizkusi in tudi preko predstavitev rezultatov strokovni in širši javnosti ter medijem.

Del projekta se bo izvajal na zavarovanem območju v skladu z zakonom, ki ureja ohranjanje narave na kmetiji Pribinovina. Na tej kmetiji bomo testirali rejo prašičev avtohtone pasme Krškopoljski prašič v sistemu ekološke reje ob upoštevanju zakona o ohranjanju narave. Celotni sistem kmetije je usklajen tudi z cilji in aktivnostmi Krajinskega parka Goričko, kjer se kmetija tudi nahaja.

348.705,99 €


Razvoj sodobnih analitičnih sistemov v podporo svetovanju na kmetijah z razvojem empirično podprtih panožnih krožkov in razvojem računalniškega sistema za poslovno odločanje na kmetijah Analitični sistemi v podporo svetovanju na kmetijah KMETIJSKO GOZDARSKA ZBORNICA SLOVENIJE KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD MURSKA SOBOTA 15

Ne dovolj razviti poslovni podatkovni sistemi na kmetijah in njihova omejena uporaba so prepoznani kot ena od najšibkejših točk slovenskega kmetijstva. Eden od novih pristopov k svetovanju, ki se je uveljavil v razvitih evropskih državah (Avstrija, Nizozemska) in sloni na knjigovodskih in drugih podatkovnih virih, je delo v okviru panožnih krožkov. Pred leti smo začeli ustanavljati panožne krožke tudi v Sloveniji, vendar le-ti pri nas delujejo predvsem v smeri iskanja tehnoloških rešitev, izmenjave znanj in novosti, brez ekonomskih vsebin. Razlog za tako stanje je tudi pomanjkanje orodij, ki bi omogočala uporabo obstoječih podatkovnih virov za namene ekonomskega svetovanja v okviru krožkov. V letu 2017 se je zaključil raziskovalni projekt CRP (V4-1423), ki je postavil osnove za nadaljnji razvoj analitičnih panožnih krožkov in novih oblik svetovanja. Orodje in celotni model svetovanja je bil izdelan na primeru krožka proizvajalcev mleka. V okviru tega projekta želimo nadaljevati delo zastavljeno v CRP projektu, nadgraditi empirični model in uvesti nov pristop pri svetovanju v okviru panožnih krožkov v prakso. V drugem delu projekta EIP pa izhajamo iz Kataloga kalkulacij za načrtovanje gospodarjenja na kmetijah v Sloveniji, ki ga kmetijska svetovalna služba uporablja pri svojem svetovalnem delu že od leta 1999. Ker so podatki v katalogu v tem času tehnološko in cenovno zastareli, smo se v okviru Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije lotili izdelave novega kataloga kalkulacij za načrtovanje gospodarjenja na kmetijah. Enotni sistem kalkulacij nam omogoča sestaviti celotno proizvodnjo na kmetijah. V okviru tega projekta želimo model dodelati in ga nadgraditi tako, da bo postal celoviti sistem za poslovno odločanje na kmetijah.

V okviru projekta se bomo ukvarjali s pristopi in orodji, ki bodo izboljšali sistem svetovanja na slovenskih kmetijah. Eden od novih pristopov k svetovanju, ki se je uspešno uveljavil tudi v tujini, je delo v okviru panožnih krožkov, kjer je poudarek na analizi proizvodnih podatkov v povezavi z ekonomiko poslovanja. Za spremljanje, analizo in primerjavo bodo izdelana računalniška orodja, ki dajejo široko paleto ekonomskih in proizvodnih rezultatov. Ukvarjali se bomo tudi z razvojem računalniškega sistema za poslovno odločanje na kmetijah, ki bo namenjeno svetovalcem kot pripomoček za lažje in učinkovitejše svetovalno delo, kar bo kmetijam omogočilo lažje odločanje in ukrepanje za razvoj.

V prvem delu projekta se bomo ukvarjali s širitvijo empirično podprtih panožnih krožkov proizvajalcev mleka. Tu bomo nadaljevali delo, ki je bilo zastavljeno že v okviru projekta CRP (V4-1423). Dodatno bomo izdelali empirično orodje za delo v panožnih krožkih v novem programskem orodju. Sledil bo razvoj empirično podprtih panožnih krožkov proizvajalcev jabolk in hmelja, za katere bomo postavili sistem in izdelali nov empirični model za organizacijo krožkov. V drugem delu se bomo ukvarjali z razvojem računalniškega sistema za poslovno odločanje na kmetijah. To orodje bo namenjeno svetovalcem kot pripomoček za lažje in učinkovitejšo svetovalno delo.  

V okviru tega EIP projekta smo si zadali, da bomo panožne krožke, zasnovane na osnovi empiričnih podatkov, uvedli v delo Javne službe kmetijskega svetovanja. Empirično podprte panožne krožke bomo uvajali pri kmetijah, ki so usmerjene v proizvodnjo mleka, jabolk in hmelja. Proizvodnja na kmetijah postaja iz leta v leto zahtevnejša, saj se od kmeta pričakuje, da usmerja in vodi celotno proizvodnjo na kmetiji. Tako mora kmet sprejemati različne odločitve v smeri izboljšanja tehnologije proizvodnje in tudi poslovno odločati o nadaljnjem razvoju kmetije. Zlasti pa postane pomembno odločanje v času večjih sprememb na kmetiji, ko se na primer kmetija odloča za manjše ali pa večje investicije. Osnova za dobro odločanje je dobro poznavanje trenutnega stanja na kmetiji. V ta namen uporabljamo različne evidence, od tehnoloških do ekonomskih (FADN knjigovodstvo, davčno knjigovodstvo, DDV evidenca). V kolikor kmetije ne razpolagajo s potrebnimi podatki, pa za ugotavljanje stanja na kmetijah uporabljamo modelne kalkulacije. Zadnja izdaja takega kataloga je bila pripravljena leta 2011. V okviru EIP projekta pa smo si zastavili cilj, da na temeljih tega kataloga izdelamo sodoben računalniški sistem za poslovno odločanje na kmetijah. Pričakovane spremembe:

- Širitev empirično podprtih panožnih krožkov proizvajalcev mleka, jabolk in hmelja.

- Izboljšala se bo usposobljenost kmetijskih svetovalcev za organizacijo empirično podprtih panožnih krožkov

- Postavil se bo sodoben sistem za poslovno odločanje na kmetijah.

- Z uporabo izdelanega poslovnega sistema   za poslovno odločanje na kmetijah se bo izboljšal sistem dela svetovalcev pri svetovanju kmetijam.

349.581,56 €


Travinje++: izboljšanje trajnega in sejanega travinja z vnosom beljakovinsko bogatih mešanic trav in metuljnic Razvoj tehnologij pridelave in predelave z beljakovinami bogatih rastlin R1NG, RAZVOJNA DRUŽBA, D.O.O. 15

Krmo za prežvekovalce in delno tudi neprežvekovalce pridelujemo tako na trajnih kot tudi sejanih travnatih zemljiščih. Sejani travniki na njivah ali za več let imajo pomembno mesto v intenziviranju pridelovanja voluminozne krme za živinorejo. Večletne travno-deteljne mešanice (TDM) zaradi dobro razvitega koreninskega sistema dobro ščitijo zemljo pred erozijo. Večja proizvodnja kakovostne voluminozne krme ob nizki proizvodni ceni predstavlja pomemben dejavnik za razvoj živinoreje, zlasti govedoreje. Krma sejanih TDM je ob pravilni rabi okusnejša, z veliko energetsko vrednostjo in prebavljivostjo beljakovin. Sejani travniki imajo pred trajnim, polnaravnim travinjem več prednost in sicer dajejo za dva do trikrat večje pridelke voluminozne krme (naš predlog: za enkrat višje pridelke), z večjo vsebnostjo hranilnih snovi, posebej prebavljivih beljakovin, mineralov in vitaminov, kadar je zastopanost zeli v ruši optimalna. Ob optimalnih pedoklimatski razmerah je bolj stabilna tudi proizvodnja, podaljša se tudi obdobje izkoriščanja travne ruše. Ker je od sredine poletja naprej vsako leto nekaj njiv po žetvi in pobiranju prvih pridelkov praznih in tudi kakšen travnik ali pašnik s staro rušo se preorje, je potrebno vedeti kako na novo formirati sejano rušo. V ravninskih predelih države, kjer so v rabi njivske površine, se lahko nekaj njiv po žetvi žit in pobiranju prvih pridelkov poseje s travami in TDM. Tajno trvinje ima po našem mnenju močno pomanjkanje kmetisjkih praks in zelo malo informacij o tipih mešanic za slovensko okolje.

Cilji projekta: izboljšati sestavo travne ruše trajnega in sejanega travinja v smeri zagotavljanja večjega deleža na beljakovinah bogatih rastlin (trave in metuljnice), razviti različne postopke obnove ruše, analizirati dejavnike uspeha in neuspeha obnove ruše, kratkoročno in dolgoročno pridelati več voluminozne krme različnih oblik in dvigniti kakovost pridelane krme na višji nivo. Pričakovane spremembe so povečan delež izbranih metuljnic in trav v travni ruši in zato boljša hranilna vrednost krme ter gostejša in po pridelku storilnejša ruša. Ob tem upoštevamo tudi prihajajoče spremenjene vremenske vzorce in tudi dolgoročnejšo spremembo podnebja.

V projektu se srečujemo z aktivnostmi vodenja in koordinacije projekta, analize in načrtovanja projekta, praktičen preizkus platforme, analiza in proces izvedljivosti (deployment scenariji) ter diseminacija, izobraževanja in svetovanja.

345.878,54 €
Inovacijska partnerstva za integriteto ekoloških preskrbovalnih verig s hrano EIP - EKOPAKT Modeli lokalne oskrbe KMETIJSKO GOZDARSKA ZBORNICA SLOVENIJE 13

V Sloveniji nimamo zgrajenega učinkovitega sistema sledljivosti in trženja ekološkega govejega mesa. Veliko mesa, ki je vzrejeno na ekološki način, nadaljuje pot po preskrbovalni verigi kot konvencionalno meso. S projektom bomo vzpostavili sistem, s katerim bomo povečali delež lokalno prirejenega govejega ekološkega mesa v preskrbovalni verigi s hrano v Sloveniji. Sistem bo temeljil na sledljivosti ekološkega mesa in mesnih izdelkov od kmeta do krožnika ter slonel na trajnostnem načinu pridelave, značilnem za ekološko kmetijstvo, s čimer bo spodbujal zmanjševanje negativnih učinkov na okolje.

Nekaj pričakovanih učinkov in sprememb: Izboljšan položaj na trgu za rejce govedi, vključene v shemo kakovosti “ekološka pridelava”, jasnejše pozicioniranje označbe “ekološka pridelava” tako med potrošniki kot med kmeti, motivacija za predelovalno industrijo in ostale deležnike v trgovskih verigah k ločeni umestitvi ekoloških proizvodov v okviru lastnega nabora proizvodov in posledičen dvig ponudbe na trgu, zagotoviti višjo motivacijo kmetij po vključitvi v sistem in usmeritvi v ekološko rejo tudi zaradi tržne usmeritve, zmanjšanje uporabe ekološkega mesa v izdelkih, ki se tržijo kot izdelki iz konvencionalno pridelanih surovin, ohranjanje biotske raznovrstnosti na habitatih, vezanih na kmetijsko krajino in kmetijsko biodiverziteto, zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in amonijaka ter ohranjanje kmetovanja na območjih z naravnimi in drugimi proizvodnimi omejitvami, večja usposobljenost kmetijskih gospodarstev za uporabo digitalnih tehnologij, s tem povezana večja učinkovitost, več priložnosti za razvijanje novih poslovnih modelov in boljši ekonomsko-socialni položaj.

Cilj projekta je vzpostaviti delujoč sistem sledljivosti ekološko prirejenega govejega mesa z izgradnjo modela sledljivosti, ki temelji na najsodobnejših digitalnih tehnologijah za izmenjavo podatkov in zagotavlja integriteto podatkov (tehnologija veriženja podatkovnih blokov t. i. blockchain idr.) ter uporaba tega sistema za boljše pozicioniranje izdelkov iz lokalno prirejenega ekološkega govejega mesa na trgu.

Načrtovane projektne aktivnosti: izgradnja modela sledljivosti z uporabo digitalnih orodij, predstavitev sistema in začetek implementacije, analiza vplivov ekološkega načina prireje govejega mesa na okolje, spremljanje indikatorjev tekom projekta, uvajanje sistema sledljivosti pri kmetijskih gospodarstvih in drugih deležnikih, partnerjih projekta, usposabljanja, diseminacija rezultatov projekta, promocija, sodelovanje na strokovnih dogodkih in sejmih, uvodna in zaključne konferenca projekta.

327.529,37 €
Vzpostavitev vzdrževalne selekcije čebulnic za pridelavo zdravega semena slovenskih sort česna in šalotke Visokostorilna trajnostna pridelava vrtnin GRM NOVO MESTO - CENTER BIOTEHNIKE IN TURIZMA 14

Semenski material slovenskih sort česna je zaradi neustrezne vzdrževalne selekcije zelo okužen, gre za bolezni in škodljivce, pri čemer so posebej problematične in neobvladljive okužbe z virusi in ogorčicami. Tako je slovenski trg brez zdravstveno ustreznega semenskega materiala slovenskih sort česna. Še huje, zdravstveno stanje se iz leta v leto slabša. Edini možni in učinkovit ukrep je sajenje zdravega sadilnega materiala, odstranitev virusov in zatiranje prenašalcev virusov ter odstranitev ogorčic iz sadilnega materiala, čemur pa mora slediti ustrezna agrotehnika v pridelavi semenskega materiala (in vivo).

Projekt tako izhaja iz velike potrebe slovenske semenarske pridelave česna in šalotke, ki se sooča z izjemno okuženostjo semenskega materiala slovenskih sort. Temeljni cilj je VZPOSTAVITEV VZDRŽEVALNE SELEKCIJE ČESNA (Allium sativa) IN ŠALOTKE (Allium cepa var. aggregatum) SLOVENSKIH SORT, ki ju druži skupna lastnost – v našem okolju ne semenijo, torej se tradicionalno razmnožujejo vegetativno, s tem pa se iz generacije v generacijo pojavljajo z virusi vse bolj okuženi osebki. Ključna težava je gospodarsko zelo pomembno (50 % in več) zmanjšanje pridelka (tako v semenarski pridelavi kot posledično v nadaljnji pridelavi za merkantil) (ocena KIS-a).

Projekt bo tako zasnovan na treh slovenskih sortah česna (Ptujski jesenski, Ptujski pomladanski in Anka jesenski) in eni populaciji šalotke (IHPS Žalec), v deležu tudi primerjalno še z ostalimi tremi slovenskimi sortami česna (Haloški, Primorski in Štrigon) ter na izbranih avtohotonih genotipih šalotke. Biotehnološko in agotehnološko delo bo nadgrajeno tudi s primernimi ukrepi za promocijo pridelave in trženja.

Projekt sledi pridelovalnima ciljema slovenskega semenarstva: (1) pridobivanju in vzdrževanju semenskega materiala slovenskih sort česna in šalotke primernega zdravstvenega stanja in (2) povečanju produktivnosti v pridelavi materiala slovenskih sort česna in šalotke. Izvedli bomo strokovno zahtevno laboratorijsko odstranitev virusov, zatiranje prenašalcev virusov, odstranitev ogorčic iz sadilnega materiala in vzpostavili sistem nadaljnjega permanentnega čiščenja semenskega materiala. Zagotovljen bo prenos znanja laboratorijskega dela in ustrezne agrotehnike ter promocija uporabe primernega semenskega materiala. Rezultat bo do 50 % povečan pridelek in mreža pridelovalcev.

Ključne aktivnosti: identifikacija izbranih rastlin za delo, testiranje izbranih genotipov rastlin (metode ELISA in RT-PCR) – določitev zastopanosti virusov; čiščenje materiala z laboratorijskimi tehnikami; testiranje; razmnoževanje materiala – mikropropagacija; prenos materiala v zunanje okolje; pridobitev certificiranega semena; prenos znanja na vodilnega partnerja, ki dolgoročno prevzame ta segment dela; agrotehnološki poskusi na kmetijah; izdelava tehnoloških navodil za pridelovalce (tla, prehrana, varstvo, spravilo, skladiščenje); promocija semenarstva; pomen uporabe kakovostnega semenskega materiala; vzpostavitev novega standarda kakovosti; trženjski ukrepi.

Sekundarno projekt prispeva k slovenskim in evropskim ciljem ohranitve biotske pestrosti kmetijstva (cilji »Zagotovimo.si hrano za jutri«), ciljem Strategije razvoja Slovenije ter številnim evropskim strateškim ciljem. Velik poudarek se v projektu daje ekološki pridelavi (in vivo), zato je projekt ugoden prispevek k dvigu ekološke pridelave v Sloveniji in s tem doprinos vsem kategorijam, ki jih tovrstna pridelava prinaša (tla, narava – habitati, okolje - voda, potrošnik). Projekt se tako posredno nanaša tudi na naravo in okolje, pri čemer je potrebno vzpostaviti še en vidik, to je vidik prispevka projekta k ciljem zmanjšanja izpustov oz. ponora CO2. Na zmanjšanje izpustov ima projekt vpliv z vidika optimizacije agrotehnologije (predvsem prilagoditev na majhne pogonske stroje), z vidika ponora CO2 pa se ocenjuje, da gre pri pridelavi med obstoječim (okuženim) semenom in brezvirusnim semenom za razliko v pridelku do 50 % na isti površini ob isti agrotehnologijji, kar pomeni bistveno večji ponor toplogrednega plina na enoto površine. Iz tega sklepamo, da ima uporaba brezvirusnega materiala (poleg vseh drugih, še posebej ekonomskih) velik okoljski učinek. Pomemben končni učinek pa se nedvomno nanaša na dvig ekonomske učinkovitosti pridelave.

175.190,18 €

Odobreni projekti EIP na podukrepu 16.5: Okolje in podnebne spremembe

iz PRP 2014-2020 v okviru drugega javnega razpisa

Naslov projekta Tematika projekta Vodilni partner Število partnerjev Opis projekta Višina odobrenih sredstev
Travniški sadovnjaki avtohtonih in tradicionalnih slovenskih sort kot podpora biotske pestrosti in ohranjanja tradicionalnega kulturnega vzorca slovenskega podeželja Kmetijstvo kot podpora naravovarstva oziroma ohranjanje biotske raznovrstnosti preko ustreznega načina kmetovanja UNIVERZA V LJUBLJANI 11

Glavni problem je zmanjšanje negativnih vplivov intenzifikacije kmetijstva z iskanjem okolju prijaznejše kmetijske rabe, ki podpira biodiverziteto in nudi ekonomske perspektive kmetom. Problem za kmete je v pomanjkanju znanja glede izdelave in oskrbe ekstenzivnih sadovnjakov. Zaznane so bile potrebe po večji količini ekološko pridelanega sadja za predelavo in nadaljnjo prodajo. Revitalizacija in širitev sadovnjakov   pomeni kmetom povečanje produktivnosti sicer pogosto zanemarjenih površin. tla).

Cilj:

- uvajanje vzdržne kmetijske rabe v obliki travniških sadovnjakov s tehnologijami pridelave, ki podpirajo biotsko raznovrstnost;

- vzpostavitev ekološko bogatejšega prostora, ki omogoča vzdržno pridelavo sadja;

- pokazati na pomen travniškega sadovnjaka kot krajinske prvine z visokim potencialom za podporo biodiverziti ob ustreznem vključevanju v kmetijski prostor;

- izdelava modela, ki bi bil zasnovan celostno. Dosedanji projekti (travniški sadovnjaki), so bili usmerjeni predvsem v tehnologijo vzgoje nege nasadov ter standardizacijo predelave sadja; prostorski vidiki vključevanja teh nasadov niso bili posebej izpostavljeni.

Konkretne lokacije (kmetije) - presojanje možnosti, načinov in obsega vključevanja travniških sadovnjakov v kulturno krajino (obnova/širitve/nove zasaditve travniških sadovnjakov z dvonamensko rabo).

249.735,97 €
Grajeni ekosistemi za blaženje vpliva kmetijstva na okolje oz. zaščito kmetijskih zemljišč Zmanjševanje obremenitev iz kmetijstva na površinske vode LIMNOS PODJETJE ZA APLIKATIVNO EKOLOGIJO D.O.O. 11 Cilj projekta je preizkus grajenih ekosistemov za blaženje vpliva kmetijstva na površinske vode. Onesnažen odtok z različnih površin kmetijskih gospodarstev predstavlja enega večjih virov onesnaženja površinskih voda, grajeni ekosistemi pa primer dobre prakse blaženja vplivov onesnaženja na površinske vode s prej omenjenih površin. Ukrepi so z vidika končnega uporabnika pomembni z dveh vidikov, in sicer izobraževalnega (osveščanje kmetov o pomenu varovanja vodnih virov) in razvojnega (možnost dopolnilnih dejavnosti na kmetiji). Z implementacijo grajenih ekosistemov za prestrezanje onesnaženega odtoka vodo do določene mere očistimo in jo tako manj onesnaženo nato odvajamo v vodotoke. 228.955,00 €
Avtomatizacija in ekonomska upravičenost namakanja v oljkarstvu Učinkovita in trajnostna raba vode na kmetijskem gospodarstvu ZNANSTVENO-RAZISKOVALNO SREDIŠČE KOPER 10

Ob splošnemu spreminjanju podnebnih razmer se je tudi v oljkarstvu pojavila potreba po prilagoditvi tehnologije pridelave oljk in namestitvi namakalnih sistemov v oljčne nasade. Številne raziskave so pokazale, da je namakanje oljk ustrezen ukrep za blaženje podnebnih sprememb. Kljub temu se pridelovalci oljk, zaradi pomanjkanja znanja in bojazni o ekonomski neupravičenosti, le redko odločijo za postavitev namakalnega sistema. S prenosom raziskovalnih rezultatov v prakso ob hkratnem ovrednotenju ekonomske upravičenosti, bomo širši krog oljkarjev opremili z znanjem in orodji s katerimi bodo lahko ovrednotili upravičenost namakanja in vzpostavili avtomatiziran namakalni sistem v nasadu.

Projektne aktivnosti:

- vodenje in koordinacija

- izvedba 3 usposabljanj (vodni viri; oprema za avtomatizacijo namakanja; odziv oljke na sušo)

- izvajanje meritev - spremljali parametrov okolja, stanja rastline, kakovost ter količino pridelka in porabo finančnih sredstev na 7 kmetijskih gospodarstvih

- priprava in izvedba praktičnega preizkusa avtomatiziranega namakanja na 7 lokacijah

- analiza ekonomske upravičenosti namakanja oljk in izdelava osnovnega modela za izračun upravičenosti namakanja oljk

- razširjanje rezultatov

242.619,94 €


Kroženje hranil, organske snovi, procesov in informacij v kmetijstvu (primer govedorejske kmetije) Trajnostna raba tal kmetijskih zemljišč z zagotavljanjem rodovitnosti tal UNIVERZA V LJUBLJANI 15

V okviru našega projekta se želimo osredotočiti na krogotok hranil in organske mase, procesov in informacij v kmetijstvu na primeru testnih kmetij. Na primeru izbranih kmetij bomo proučevali celoten krogotok hranil, organske mase, izločkov, emisij nekaterih toplogrednih plinov in sprememb v mikroklimi hlevov v odvisnosti od načina reje (konvencionalen način vs. ekološki način reje) in načina nastanitve živali (prosta reja z ležalnimi boksi, kompostni hlev, hlev s t. i. umetnimi tlemi s hitrim odstranjevanjem urina ter paša). V okviru projekta bomo proučili tudi mnenja potrošnikov in rejcev o sistemih reje govedi, ki so okolju in živalim prijazni s čimvečjo učinkovitostjo in čim bolj optimalnim kroženjem hranil.

Cilji projekta: popis in spremljanje kroženja hranil, organskih snovi ter učinkov gnojenja na 10 govedorejskih kmetijah in 2 posestvih-spremljanje inputov in outputov na kmetiji z vidika zagotavljanja trajnostne rabe kmetij. zemljišč, izboljšanja rodovitnosti tal. Iskanje rešitev za učinkovitejše gospodarjenje s travinjem in povečanje biotske raznovrstnosti preko ustreznih načinov kmetovanja. Spremljanje mikroklime hleva in emisije toplogrednih plinov v različnih sistemih reje govedi (prosta reja, kompost, umetna tla) z vidika izboljšav ter blaženja podnebnih sprememb v kmetijstvu. Ugotoviti mnenja potrošnikov in rejcev glede različnih sistemov reje govedi ter diseminacija rezultatov.

S projektom želimo v sodelovanju s kmetijami vključenimi v projekt posredovati znanja in novo pridobljene izkušnje glede krogotoka hranil, organske mase in procesov drugim govedorejskim kmetijam v Sloveniji (in v EU). Projekt bo prispeval k izboljšanju produktivnosti, prožnosti in konkurenčnosti živinorejske proizvodnje, izboljšanju in upravljanju rabe razpoložljivih virov z namenom zmanjševanja količine odpadkov in izboljšanje okoljske trajnosti živinorejske proizvodnje. Rezultati našega projekta naj bi prispevali k izboljšanju dobrih kmetijskih praks na kmetijah z namenom izboljšanja sprejemljivosti (percepcije) pri potrošnikih in reševanju družbenih izzivov povezanih z dobrim počutjem živali, kakovostjo in varnostjo proizvodov, ohranjanjem biotske raznovrstnosti in zagotavljanju storitev različnih ekosistemov. Preko poznavanja sprememb mikro-klime (temperature, vlage in pretoka zraka) v hlevu (izmerjen s pomočjo senzorjev) in izmerjenih emisij nekaterih toplogrednih plinov bomo s strokovno in znanstveno utemeljenimi izboljšavami (tudi v sodelovanju s tujimi raziskovalci), ki jih bomo predlagali v projekt vključenim kmetijam, prispevali h zmanjšanju negativnih učnikov vročinskega stresa na živali ter k blaženju podnebnih sprememb. Z inovativnimi rešitvami vezanih na sisteme reje in namestitve živali bomo prišli do izločkov (organskih gnojil, komposta, urina/fekalij), ki bodo ob pravilni uporabi le-teh pomembno vplivali na izboljšanje rodovitnosti tal in povečanju biotske raznovrstnosti (predvsem trajnega travinja).

248.545,70 €
Okoljski vidiki preusmeritve v ekološko pridelavo sadja Trajnostno varstvo rastlin UNIVERZA V MARIBORU 15

Ekološko pridelovanje sadja je med vsemi kmetijskimi dejavnostmi eno najzahtevnejših, saj je zaradi osnovne značilnosti trajnih rastlin (več-letnosti/dolgoživosti) tudi razvoj populacij škodljivcev in uveljavljanja infekcijskega potenciala gliv, bakterij in fito-plazem, bolje učinkovit in s tem nevarnejši. Razen tega je tudi spekter ŠO izjemno velik. Prav zaradi tega je tehnološko vodenje tovrstne pridelave zelo zapleten in zahteven proces in ob visoko usposobljenem strokovnjaku zahteva dovršen prenos znanja v prakso. Je med vsemi načini pridelovanja visoko kakovostne hrane najbolj skladno s strateškimi cilji kmetijstva (Resolucija o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva…). Površina in delež slovenskih ekoloških sadovnjakov je premajhen, da bi ta način pridelave imel pomemben vpliv na doseganje strateških ciljev. Trend sajenja novih ekoloških sadovnjakov je praktično ničeln (preveriti podatke). Preusmeritev obstoječih sadovnjakov je najhitrejša in najučinkovitejša pot za kratkoročno izboljšanje položaja na tem področju.

Cilj in namen projekta je s praktičnimi primeri na partnerskih/demonstracijskih posestvih v 6 statističnih regijah po Sloveniji in vključujoč več sadnih vrst pokazati pridelovalcem, da je ob uporabi obstoječih praks in tehnik možen uspešen prehod iz integriranega načina v ekološki način pridelovanja, tudi v že obstoječih trajnih nasadih. Ekološki način pridelave sadja najbolj dosledno sledi ciljem večnamenskega kmetijstva: zagotavljanja zadostne preskrbe z varno hrano, ohranjanje naravnih danosti – voda, tla, zrak, biotske raznovrstnost in tudi ohranjanje kulturne kmetijske krajine z gospodarsko in socialno vlogo kmetijstva.

Aktivnosti projekta bodo vezane na vrednotenje okoljskih vplivov prehoda sadovnjakov v ekološko pridelavo sadja. Vezane bodo na uskladitev stališč in nabor ukrepov, ki jih pridelovalec na prehodu v EKO mora izvajati na način in z namenom, da striktno upošteva naravovarstvene vidike. Začetek aktivnosti predstavlja izdelava demonstracijskih nasadov, analiza stanja, prilagoditev nabora ukrepov (individualno za vsak nasad), uvedba ukrepov, različne oblike usposabljanja, izobraževanja, testiranje kmetijksih praks (ukrepov) in na koncu širitev razultevo v širšo prakso.

249.748,00 €
Deli informacije na svojih socialnih omrežjih