Program podeželja

Revitalizacija opuščene kmetije - Posestvo sončni raj, Malečnik pri Mariboru

Na posestvu Sončni raj, kmetiji na kateri gospodari Bogdan Mak z družino, gre za inovativni pristop ohranjanja naravne raznovrstnosti in trajnostnega razvoja. Na posestvu Sončni raj urejajo trajnostne nasade tako za dobrobit čebel kot tudi ljudi. Posvetili so se ekološki rastlinski pridelavi, ekološkemu sadjarstvu, predelavi ekoloških pridelkov ter ekološkemu čebelarjenju. Svoje znanje in izkušnje pa v okviru učne poti na posestvu ter delavnic in raznovrstnih dogodkov delijo z obiskovalci.  

 

Ozadje

Odločitev za mladega prevzemnika kmetije je bila za Bogdana Mraka precej smela. Nekdo, ki že ima kmetijo, ve kaj bo počel naprej, Bogdan Mak pa je v trenutku odločitve s kmetovanjem šele pričel. V okviru njegovega nekoliko drugačnega, nekonvencionalnega pogleda na kmetijstvo, ko se je sam začel vse na novo učiti, obiskovati raznorazna izobraževanja tako na temo pridelave kot predelave kmetijskih pridelkov, je ob tem iskal tudi možnosti, kako ostalim ljudem ponuditi ne le prehranske produkte temveč tudi pridobljeno znanje. Na kmetiji so začeli pripravljati razne spremljevalne dogodke kot so hoja po žerjavici, meditacije ob zvokih gongov, spust po vrvi zipline, gradnja lesenih objektov,... A to je vse neka dodatna ponudba, vezana na naravo – tem dejavnostim ne moremo reči, da so kmetijske. A kmetijo, ki daje življenje in tudi možnosti za izvajanje teh dejavnosti, dopolnjujejo z neko dodano vrednostjo. S takšnim načinom želijo biti vzor ostalim kmetijam, ki iščejo neke dodatne dejavnosti za preživetje. To je pravzaprav smisel njihovega kmetovanja, konkretno projekta mladega prevzemnika - na trajnosten način popolna oživitev nekdaj zapuščene kmetije.

Z ženo Petro nisva bila nikoli kmetovalca. Prvotna želja je bila najeti opuščeno kmetijo ali vsaj eno njivo, na kateri bi posejala nekaj zelišč in nekaj industrijske konoplje. Priliko sva dobila na tej kmetiji, ki sem jo poznal že iz mladih dni. Najprej sva najela le njivo, jo skrbno obdelovala, kasneje pa je prišla ponudba s strani lastnika za najem celotne kmetije ob pogoju, da jo vzorno obdelujeva. Po njegovi smrti pa so dediči predlagali, da jo odkupiva. Kmetija, ki se je zaraščala več kot petindvajset let, je bila v začetku v zelo slabem stanju. Z ženo Petro sva v tistem času morala že v zgodnjih jutranjih urah, pred najino redno službo (jaz sem inženir lesarstva, ona pa ekonomistka) hoditi na njivo okopavat zelišča. Ob najemu celotne kmetije pa je bilo za naju to preveliko breme. Zalogaj je bil prevelik in odločil sem se, da pustim službo, ter se v celoti posvetim delu na kmetiji, ki mi je pomenila nov izziv in je bila potrebna celotne oživitve. Ko pa sva kmetijo odkupila, sem postal mladi prevzemnik in ob tem kandidiral za podukrep 6.1. iz PRP – Pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete.‟ (Bogdan Mak) 

Cilji

Glavni cilj je bila revitalizacija opuščene kmetije in v petih letih na kmetiji ustvariti učilnico na prostem. Cilj je tudi, da kmetija preživi družino. Z razširjeno ponudbo so na kmetiji že ustvarili dve delovni mesti, želijo pa čim prej dodati še eno. Želijo se specializirati za prozvodnjo čajev, ki jih je v Sloveniji težko dobiti. To so recimo čaji iz mete in melise na nek drugačen način. Cilj je tudi na ekološki način pridelana in ekološko sušena zelišča ponuditi proizvajalcem kozmetike, ki čutijo potrebo po visoko kvalitetnih zeliščih, vzgojenih v Sloveniji. Čaje sicer tržijo tudi preko večjega trgovskega sistema, vendar ne zgolj zaradi zaslužka, temveč predvsem zato, da na ta način promovirajo svojo kmetijo. Cilj jim je, da večino pridelkov kot končne izdelke prodajo končnim kupcem, polizdelke pa obiskovalcem kmetije in jih ob tem še naučijo kako iz njih izdelati končne izdelke.

‟Glavni cilj nam je bil revitalizacija opuščene kmetije in v petih letih ustvariti na naši kmetiji učilnico na prostem. Cilj je tudi, da kmetija preživi družino. 

Glavne aktivnosti

Sredstva, ki so jih pridobili, so porabili za obnovo bivalnega objekta s kletjo, ki jim služi za skladiščenje pridelkov. V tem času so za preživetje morali na trgu nastopiti tudi že z nekim produktom in to je bila marmelada iz buč, ki jo dobro tržijo. Pridelavo buč in njihovo predelavo v marmelado vsako leto povečujejo. Ob tem so pričeli še s sejanjem industrijske konoplje in se intenzivno ukvarjati s tem, na kakšen način jo optimalno pridelati in predelati (posušiti), da iz nje dobijo najkvalitetnejši čaj. Glede na to, da je teren zelo plazovit, so se odločili, da strme terene zasadijo in zasejejo z avtohtonimi rastlinami. Postavili so tudi čebelnjak, porušili dotrajane kmetijske objekte in se lotili izgradnje novega lesenega objekta, v katerem bodo poleg prostorov za hrambo in sušenje zelišč imeli tudi prostor za izvedbo raznih delavnic in izobraževanja. Najeli pa so tudi še 9 hektarjev dodatnih površin in tako skupaj s 5 lastnimi hektarji danes kmetujejo na 14 hektarjih površin. Trenutno imajo tudi 12 panjev čebel, v marcu pa bodo na novo naselili še 28 čebeljih družin. V okviru projekta so naredili tudi spletno stran s spletno trgovino ter izvedli nekaj odmevnih in dobro obiskanih dogodkov ter izobraževalnih delavnic.

 

Rezultati/koristi

-    Ekonomski:

Kmetija se lahko že sama vzdržuje in preživi ter nudi že dve redni delovni mesti.

-    Okoljski:

Ob trajnostnem kmetovanjuo ohranjanje okolja in povrnitev avtohtonih rastlin ter ustvarjanje biodiverzitete.

 

-    Socialni:

Vsa večja dela na kmetiji - od sejanja, vzgoje rastlin, pobiranja pridelkov in njihove predelave - poskušajo opraviti na način, da jih združijo z nekim dogodkom, namenjenim širši množici, ki si na ta način pridobi nova znanja in izkušnje. Cilj je privabiti ljudi, da pri njih preživijo del časa v naravi, da pridejo k njim po znanje. Na primer kako si z naravnimi sestavinami izdelati nek prehranski ali kozmetični izdelek, kako pospraviti z njiv in sadovnjakov pridelke in kako jih predelati. Pri njih pa lahko kupijo tudi vse te naravne sestavine, posušena zelišča in ostale pridelke.

Na posestvo Sončni raj obiskovalci pridejo po novo izkušnjo in doživetje. Izvedli so projekt Zasadimo.si, v katerega so vključili krajinske arhitekte, poznavalce avtohtonih rastlin in obiskovalce njihove kmetije. Pri tem so se omejili na to, da je avtohtono vse tisto, kar v Sloveniji raste že najmanj 350 let. Vsak obiskovalec posestva je lahko sam posadil rastlino ali zasadil drevo. V okviru petih dogodkov, ki jih je skupaj obiskalo preko 700 ljudi, so zasadili raznovrstne rastline in ustvarili največji medoviti park z avtohtonimi rastlinami na Štajerskem. Temu so namenili nekaj več kot 2,5 hektarja travnikov, ki jih želijo spremeniti v ekstenzivne travniške sadovnjake, na katerih bo vladala biotska raznovrstnost, značilna za to območje. Zasadili so jablane, češnje, hruške, slive, bezeg, rakitovec, češmin, dren in razno jagodičevje. Skupaj 450 sadnih dreves in preko 9000 rož, zelišč in trav – skupaj kar 9500 rastlin. 9500 sadik rastlin so posadili zato (eno rastlino za vsakega desetega prebivalca Maribora z okolico), da s tem simbolično v ta medeni park preslikajo številčnost populacije mesta in hkrati pokažejo, da je tudi v tako velikem mestu možno narediti spremembo pri ohranjanju in varovanju narave. Da je to spremembo možno doseči tudi na nivoju države in sveta.

Ob prvem Svetovnem dnevu čebel 20. maja 2018 pa so pripravili Medeni dan, ki so ga popestrili številni zanimivi in znani gostje. Poleg kulinaričnih delavnic, delavnic o izdelavi naravne kozmetike in številnih otroških animacij so obiskovalci lahko preiskusili tudi zipline Čebelji let. Ta je zasnovan kot simulacija čebeljega leta. Z eno jeklenico se spustiš iz velikega panja v gozd in se po drugi vrneš v panj. Dogodek je bil zasnovan tako, da ljudje na lokacijo niso mogli priti s svojim vozilom temveč so iz parkirnega mesta v Mariboru imeli organiziran brezplačni avtobusni prevoz na njihovo kmetijo. Letos (2019) so dogodek ponovili na enak način.

Preko Lokalne akcijske skupine TOTI LAS so izvedli tudi projekt Kmetija za zdrav življenjski slog, v okviru katerega so izdelali učno pot s kmečko lopo, čebelnjakom in razgledno ploščadjo na drugi strani hriba. Iz vsega tega skupaj pa je nastala učilnica na prostem.

- Povezovalni vidik:

Kljub 8 ha obdelovalnih površin nimajo lastnih strojev, ker se jim zdi, da bi bilo ekonomsko nesprejemljivo, če bi jih imeli. Vse stroje najemamo od ostalih ekoloških kmetov, ki z določeno mehanizacijo razpolagajo. Vključeni so v zadrugo Dobrino, so njeni ustanovni član, saj menijo, da je v zadružništvu in medsebojnem sodelovanju prihodnost.

 

Kontaktna oseba

Bogdan Mak, Posestvo sončni raj, 

Vodole 2, 2229 Malečnik

Elektronski naslov: bogdan@sonce.je

Telefon: 00386 51 472 554

Spletne strani:

http://www.mismo.bio

http://www.posestvosoncniraj.si

https://www.facebook.com/pg/posestvosoncniraj

PREDSTAVITVENI VIDEO: Bogdan Mrak - mladi prevzemnik na Posestvu sončni raj

 

Opis in fotografije je pripravil: ČZD Kmečki glas d. o. o. 

 

IMGP8503

IMGP8500

IMGP8501

IMGP8507

 

 

Additional Info

  • Vse regije: Podravska
  • Vsa področja ukrepanja: Izboljšanje okolja, Izboljšanje kakovosti življenja in diverzifikacija podeželja , Socialno podjetništvo
  • Izbira PRP: PRP 2014–2020
  • Vsi ukrepi PRP 2014-2020: M6.1 – Pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete
Deli informacije na svojih socialnih omrežjih