Program podeželja

Primeri dobrih praks

Primeri dobrih praks (32)

Na fotografiji bogato založene police z izdelki iz Loške zadruge.

 

Loška zadruga je ena večjih zadrug na Gorenjskem, ki povezuje več kot 470 članov. V več kot 120-letni zgodovini od ustanovitve se je uspešno prilagajala potrebam kmetov iz Škofjeloškega področja, Poljanske doline in Selške doline in trgu ter uspešno kljubovala vsem družbenim in tržnim spremembam. Kot pravi direktor KGZ Škofja Loka Mitja Vodnjov, so ponosni na dolgo pot, ki so jo prehodili do uspeha, ter na odlične izdelke in storitve, ki jih lahko ponudijo svojim strankam. Odločeni so ohranjati kakovost, jo nadgrajevati in izboljševati. Uspešno delovanje in poslovanje zadruge pripisujejo dobremu sodelovanja vodstva zadruge s člani in gospodarnemu poslovanju.

 

Loška zadruga letno odkupi približno 15 milijonov litrov mleka, od tega ga dva milijona predelajo v najstarejši slovenski mlekarni - Loški mlekarni, odkupijo tudi več kot 1,3 milijona kilogramov živine in 50.000 kubičnih metrov lesa ter imajo lastno trgovsko mrežo, v njihovih trgovinah radi nakupujejo člani zadruge in občani. Ponosni so, da je večina prodajnih polic založenih z lastnimi izdelki, saj ima Loška zadruga svoje predelovalne obrate: Mesnine Bohinja, Loške mesnine, Loško mlekarno in Mesarijo Arvaj. Nakup klavnice v Škofji loki, ki se je preimenovala v Loške mesnine, pridružili pa sta se ji še Mesnine Bohinja in Mesarija Arvaj, je bila strateška odločitev, saj z lastno predelavo mesa oplemenitijo surovino, hkrati pa zagotovijo stalen odkup in plačilo živine kmetom. Potrošnikom pa v svojih trgovinah lahko ponudijo zaupanja vredne mesne izdelke in meso.

Posebno mesto v njihovih živilskih trgovinah so namenili izdelkom s kmetij z njihovega območja.

Mitja Vodnjov, direktor KGZ Škofja Loka

»Na Loški zadrugi se trudimo dati možnost lokalnim kmetijam, da ponujajo in prodajajo domače dobrote tudi prek zadružnih trgovin, zato smo oblikovali posebno blagovno znamko in mesto v živilskih trgovinah – to je Domači kotiček,« pove Mitja Vodnjov, direktor KGZ Škofja Loka.

 

POVEZANOST DAJE MOČ

Poslanstvo Loške zadruge je služiti interesom in potrebam članov, zato pri poslovnih odločitvah vedno pretehtata solidarnost in odgovornost do skupne lastnine in dobrih medosebnih odnosov zadruge s člani. Tudi povezovanje članov zadruge in iskanje najboljših možnosti za skupni nastop na trgu je pomembna naloga zadruge. S tem namenom so se odločili za sodelovanje na razpisu za podukrep M9.1. Podpora za ustanavljanje skupin in organizacij proizvajalcev v kmetijskem in gozdarskem sektorju, ki ga je v okviru Programa razvoja podeželja 2014 - 2020 razpisalo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Na prvi javni razpis leta 2018 so se prijavili za drobnico, leto pozneje pa še z rejci goveda. Razpis je namenjen pospešenemu povezovanju primarnih kmetijskih in gozdarskih proizvajalcev, s čimer se izboljša položaj kmetov v verigi preskrbe s hrano in gozdno-lesnimi proizvodi. Hkrati naj bi se s skupnim nastopom primarnih proizvajalcev na trgu izboljšal tudi njihov pogajalski položaj. Sredstva, pridobljena na tem razpisu, pa naj bi bila porabljena tudi za vzpostavitev skupnih tehnoloških pristopov k prireji in pridelavi, za dvig kakovosti izdelkov ter skupno promocijo, trženje ter stroškovno učinkovitost pridelave in predelave za največ pet let. Višina javne podpore za organizacije proizvajalcev je do največ 50.000 evrov letno, za skupine proizvajalcev pa 25.000 evrov. »Namen razpisa se povsem ujema s cilji Loške zadruge, to je s pospeševanjem gospodarskih koristi naših članov in uspešnim poslovanjem v vseh dejavnostih, ki jih opravljamo,« pravi Vodnjov.

 

NAJVEČJI DOBAVITELJI JAGNJETINE

Pogoj za sodelovanje na razpisu je pridobitev statusa skupine ali organizacije proizvajalcev, kar je Loška zadruga pridobila za skupino rejcev drobnice in rejcev govejega mesa.
Leta 2018 so na razpisu kandidirali z rejci drobnice. »Povpraševanje po jagnjetini pri večjih trgovskih verigah se je večalo, zato so ti iskali primernega dobavitelja večje količine mesa nekajkrat na leto. Odločili smo se povezati rejce drobnice, ki jih je v naši zadrugi kar veliko, vsi pa so do takrat večinoma sami iskali kupce. Povezali smo 48 rejcev drobnice, organizirali predelavo ter uredili logistiko od prevzema jagnjet do končnega porabnika. Tako smo pomagali kmetom in  zadovoljili povpraševanje velikih trgovcev. Rejci drobnice tako na trgu nastopajo enotno, povečalo se je število kupcev jagnjetine, s tem pa tudi stabilnost prodaje. In kar je najbolj pomembno, rejci drobnice dosegajo boljšo odkupno ceno, hkrati pa smo jih razbremenili pri prodaji in logistiki, zato se lahko posvetijo sami reji. V petletnem obdobju nameravamo še povečati število članov za 5 do 10 odstotkov, hkrati bomo povečali tudi vrednost tržne proizvodnje za najmanj 25 %, učinke pa merili vsako leto sproti. S člani skupine usklajujemo odkup, ceno in dobavo drobnice vse leto, spremljamo in zagotavljamo pa tudi kakovost našim kupcem,« poudarja Vodnjov.  Na podlagi zagotovljenega in stalnega odkupa pa je Loška zadruga sklenila dolgoročno pogodbo z vsemi večjimi trgovskimi podjetji pri nas in jim zagotavlja kakovostno meso drobnice.

 

mesni izdelki na policah

Ponudba mesnin Loške zadruge

 

GOVEDINA VIŠJE KAKOVOSTI

Podobno zgodbo je Loška zadruga nadaljevala tudi pri rejcih govedi. »Na drugi javni razpis za podukrep  9.1 smo leta 2019 prijavili še skupino rejcev govedi. Povpraševanje po slovenski govedini višje kakovosti in znanega porekla se je med porabniki povečalo, zato smo podobno kot pri rejcih drobnice povezali 40 velikih rejcev govedi, ki zagotavljajo preverjeno kakovost in dovolj govedi, da lahko zagotavljamo trgovskim verigam stabilno ponudbo 100-odstotno slovenskih živali vse leto. Rejcem govedi smo zagotovili stabilen odkup, kar je zanje zelo pomembno, hkrati smo optimizirali logistične stroške, časovno in količinsko pa se lažje prilagajamo tudi kupcem,« pojasnjuje direktor Loške zadruge.

*   *   *

 

Avtor prispevka in fotografij: Barbara Remec, ČZD Kmečki glas d.o.o.

Prispevek si lahko preberete tudi v tiskani izdaji Kmečki glas z dne 18. 11. 2020.

Povezava do KGZ Škofja Loka: https://loska-zadruga.si/

 

Pripravo prispevka ter videoposnetka je sofinancirala Mreža za podeželje iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja.

 

Deli informacije na svojih socialnih omrežjih

Na fotografiji Luka Parovel, predsednik KZ Agraria.

 

KZ Agraria že od leta 1947 združuje pridelovalce sadja in zelenjave iz treh obalnih občin. Danes zadruga odkupi več kot 90 % vse pridelane zelenjave, ki jo prodajajo v svojih šestih trgovinah na Obali ter v javne zavode, gostinske obrate in trgovske verige po celotni Sloveniji. Zadruga si je v teh letih pridobila zaupanje kmetov in tudi kupcev, tako turistov kot domačinov, ki podpirajo in cenijo domače kakovostne pridelke in izdelke.

KZ Agraria je največja kmetijska zadruga po odkupu sadja in zelenjave pri nas. Letno odkupi približno 1.500 zelenjave. Večji del pridelave članov zadruge je na prostem, v rastlinjakih pa pridelujejo predvsem plodovke. V zadnjih letih so kmetje precej napredovali pri tehnologiji pridelave, počasi se povečujejo tudi pokrite površine. Zadruga jim pri tem stoji ob strani, jih oskrbuje z repromaterialom, svetuje in izvaja logistiko prodaje. Zaradi rodovitne strukture zemlje ter mediteranskega podnebja so sveži pridelki istrskih kmetij še posebej kakovostni. Pobrani v optimalni zrelosti imajo edinstveno aromo in svežino. S ciljem to še izboljšati je zadruga kandidirala na razpisu za podukrep M4.1 za podpore naložbam v kmetijska gospodarstva v okviru Programa razvoja podeželja 2014-2020. Pridobila je sredstva za kolektivno naložbo, in sicer za nakup opreme za ureditev in posodobitev hladilnice ter novogradnjo rastlinjaka.

 

KZ Agraria Patricija Pirnat

"Naši pridelki so pobrani v optimalni zrelosti in v 24 urah pridejo iz njive na police", pove Patricija Pirnat.

DEVET KOMOR, DEVET RAZLIČNIH HLADILNIH SITEMOV

Patricija Pirnat, vodja proizvodnje v KZ Agraria Koper, pravi, da so z novo sodobno hladilnico veliko pridobili. Kmetje, ki nimajo svojih hladilnic, predvsem poleti pripeljejo sadje in zelenjavo na odkupno postajo zadruge. Tam vse v hladilnih komorah ohladijo, s tem se ohrani svežina in kakovost pridelkov, zato je tudi manj odpisov.
Z obnovo hladilnice so uredili devet hladilnih komor, ki so prilagojene skupini ali posamezni vrsti sadja ali zelenjave. Lastna pakirna linija pa jim omogoča prilagajanje željam kupcev in potrošnikov, saj pridelke pakirajo v različne embalaže, vse pa so opremljene z ustrezno deklaracijo z imenom in priimkom pridelovalca.
Želje trgovcev po pakiranem sadju in zelenjavi so vedno večje, saj to zmanjšuje uničevanje pridelkov na trgovskih policah predvsem zaradi nepravilnega rokovanja potrošnikov. "Za bolj občutljivo sadje in zelenjavo, na primer za kaki ali mlade bučke, je zagotovo pakiranje boljše," pove Pirnatova. Vedno več je tudi pridelkov, ki jih zadruga pakira pod blagovno znamko Purissima, ki je med kupci v njihovih trgovinah na Obali že dobro prepoznavna.

 

KZ Agraria Robert Fakin

Direktor KZ Agraria Robert Fakin je zadovoljen, saj se promet zadruge vsako leto veča, kar je rezultat dobrega sodelovanja s pridelovalci in kupci.

 

RASTLINJAKI REŠITEV ZA OBALNO KMETIJSTVO

S pomočjo sredstev iz omenjenega ukrepa (M4.1) bo zadruga pridobila tudi novih 1500 kvadratnih metrov pokritih površin na svoji proizvodni lokaciji v Spodnjih Škofijah. Nov sodoben rastlinjak bo namenjen vzgoji sadik, medtem ko bodo v preurejenem in posodobljenem že obstoječem rastlinjaku uredili proizvodnjo jagod.
Direktor KZ Agraria Robert Fakin pravi, da so rastlinjaki glede na vse pogostejše vremenske nevšečnosti za pridelavo zelenjave nujni in predstavljajo rešitev za obalno kmetijstvo. Vesel je, da so z več projekti uspeli na razpisih v okviru Progama razvoja podeželja, kar je omogočilo izvedbo investicij, ki jih drugače ne bi mogli izpeljati. Idej za razvoj in širitev pa imajo še veliko.
Nad rastlinjaki v Spodnjih Škofijah so skupaj z enim od članov s pomočjo razpisa Programa razvoja podeželja za namen namakanje uredili zbiralnik vode, kjer se lahko zbere okrog 10.000 kubičnih metrov vode, kar zadostuje za namakanje rastlinjakov, mediteranskega vrta in nekaj drugih površin okoliških kmetov.

 

RAZVOJNI UČNI CENTER SLOVENSKE ISTRE

Zadruga je iz ukrepa M19.2 za podporo lokalnemu razvoju v okviru pobude Leader pridobila sredstva za vzpostavitev Razvojnega in učnega centra Slovenske Istre. Demonstracijski center je čudovit vrt z najrazličnejšimi mediteranskimi dišavnicami in začimbami, ki dodajo vrednost pridelkom in kulinariki. Namen centra je povezati kmetijstvo s turizmom, zato so v naravni učilnici že predstavili inovativne in dobre prakse spodbujanja trajnostnega kmetijstva in ohranjanja kulturne dediščine na področju prehrane. Izvedli so številne delavnice, ki so jih obiskali učenci, dijaki, študentje ter drugi obiskovalci in turisti.
V sklopu centra poteka tudi projekt pridelave smilja. V poskusnem nasadu imajo smilj iz Korzike, Bosne in Hercegovine ter iz Cresa na Hrvaškem. Ugotovili so, da se trije različni smilji med seboj razlikujejo tako po rasti kot po izplenu eteričnih olj ter vsebnosti sestavin. Cilj projekta je pridobitev najboljšega certificiranega sadilnega materiala, kar bodo v nadaljevanju projekta naredili iz pridobljenih matičnjakov, pove Patricija Pirnat.

 

 

KZ Agraria izdelki v trgovini

Bogato založene in zelo dobro obiskane police KZ Agraria, ki ponujajo Najboljše iz Istre.

 

 

 

*   *   *

 

Avtor prispevka in fotografij: Dragica Heric, ČZD Kmečki glas d.o.o.

Prispevek si lahko preberete tudi v tiskani izdaji Kmečki glas z dne 18. 11. 2020.

Povezava do KZ Agraria: https://www.kz-agraria.si/

 

Pripravo prispevka ter videoposnetka je sofinancirala Mreža za podeželje iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja.

 

 

Deli informacije na svojih socialnih omrežjih

 Na fotografiji Damjana Ostanek Heric. Vir: Facebook Kmetija Ostanek

 

Kako doseči, da je pridelava zelenjave možna skozi vse leto? Damjana Ostanek Heric je v letih od 2015 dalje, odkar je prevzela kmetijo kot mlada prevzemnica, izpeljala naložbe, s katerimi so se na kmetiji prilagodili podnebnim sprememba in dosegli višjo kakovost ter večjo količino pridelka skozi vse leto. So intenzivna zelenjadarska kmetija, ki iz leta v leto povečuje obseg pridelave in predelave. V prihodnosti želijo svoje delo nadgraditi tudi z vrtnarskim turizmom. Vse pa se je začelo kot hobi …

 

Ozadje

Damjana Ostanek Heric je prevzela kmetijo kot mlada prevzemnica. Takrat so na kmetiji zelenjavo pridelovali na 2 ha površin. Že v otroštvu je pomagala očetu in se skupaj z njim učila pridelave zelenjave. Čez čas so spoznali, da jim je kmetovanje v veselje ter da je od tega tudi zaslužek, zato je hobi prerastel v dejavnost. Damjana se je ob tem odločila za študij agronomije in hortikulture, kjer je pridobila še več znanja s področja pridelave zelenjave. Po končanem študiju se je zaposlila doma na kmetiji. 

Kmetija Ostanek se nahaja v naselju Male Pece, blizu Šentvida pri Stični v občini Ivančna Gorica. Na območju se soočajo s sušnimi razmerami, čeprav je količina padavin zadostna. Zaradi večinoma karbonatne podlage voda hitro ponikne v tla. V zadnjem obdobju se vedno pogosteje pojavljajo neurja, kar pomeni večjo nevarnost toče, ki lahko povsem uniči pridelke. Samo v letu 2019 je toča na kmetiji uničila celotno poletno pridelavo zelenjave.

 

 Damjana Ostanek Heric: »Kmetija s pridelavo zelenjave v rastlinjakih tako obstane tudi ob vremenskih neprilikah.«

 

Zelenjavo pridelujejo na prostem na 5,72 ha površin, od tega je 0,56 ha površin pokritih. Namakajo vse površine. V letih 2016 in 2018 je kmetija v okviru Programa razvoja podeželja 2014-2020 uspešno kandidirala na dveh javnih razpisih:

- Naložba v kmetijsko mehanizacijo:

V začetku so se kot vrtnarska kmetija zaradi narave dela srečevali z obilico ročnega dela, zato so investirali v nakup kmetijske mehanizacije. S tem so si olajšali delo v pridelovanju zelenjave in povečali učinkovitost, tudi na račun prihranjenega časa.

 

- Naložba v vzpostavitev zasebnega namakalnega sistema in izgradnja treh rastlinjakov:

S postavitvijo novih rastlinjakov in namakalnega sistema so dosegli višjo kakovost in večjo količino pridelkov.

Zasebni namakalni sistem:

V lokalnem območju ni naravnega vira vode za namakanje, zato so investirali v zalogovnik za vodo, potopno črpalko, dovod in razvoj vode. Voda, ki se zbira v zalogovniku, je zajeta iz sosednjih gospodarskih poslopij. V prihodnosti se lahko navežejo tudi na dotok padavinske vode z rastlinjakov.
Z ustreznim namakanjem poskrbijo, da so rastline vitalne kljub zmanjšanemu vnosu fitofarmacevtskih sredstev.

Rastlinjaki:

Povsem na novo so zgradili tri rastlinjake, vse tri z opremo za zračenje in rekonstruirali obstoječ in dotrajan rastlinjak (zamenjava folije, predelava končnih sten za dostop mehanizacije …). Sami rastlinjaki so vodeni iz enega centralnega računalnika, na katerem je nameščena tudi vremenska postaja. Senzor tako sam zazna, kdaj je potrebno prezračevanje, kdaj je potrebno zapiranje rastlinjakov pred vetrom, neurjem.

Za pripravo projekta so pridobili vso ustrezno dokumentacijo na pristojnih organih. Pri pridobivanju dokumentacije ni bilo posebnih težav, je pa takrat začel veljati nov gradbeni zakon, zato so morali upoštevali novo zakonodajo glede gradnje rastlinjakov. Poslovni načrt in vlogo je sestavila svetovalka, usmerjala pa je tudi pri pridobivanju dokumentacije. Sama izvedba naložbe je potekala zelo hitro in po načrtu. Pri realizaciji je bil v pomoč poslovni načrt, še bolj pa sama vloga, kjer so bile navedene vse podrobnosti gradnje.

 

Damjana Ostanek Heric: »Moja želja je bila, da bi zelenjavo gojili na vseh razpoložljivih površinah na kmetiji. V letu 2019 mi je s pomočjo celotne družine to tudi uspelo.«

 

Cilji

Uspešno zaključeni naložbi sta omogočili izpolnitev naslednjih ciljev:

- večji in bolj stabilen ter kakovosten pridelek,

- pridelavo zelenjave tudi izven sezone,

- prilagoditev na ekstremne vremenske pogoje (suša, toča, slana, veter, preobilne padavine) kot posledica podnebnih sprememb,

- z uporabo strojne mehanizacije so povečali učinkovitost dela,

- večjo konkurenčnost in boljšo, širšo prepoznavnost na trgu,

- širitev pokritih površin,

- uporabo načina biotičnega varstva rastlin.

 

Glavne aktivnosti

V rastlinjakih je pridelava ugodna za biotično varstvo rastlin – zatiranje škodljivih organizmov rastlin z uporabo koristnih organizmov. V rastlinjakih se prideluje zimska zelenjava, solata, špinača, motovilec. V pridelavo bodo vključili še redkvico, čebulo, zelje, cvetačo, brokoli in kolerabico

Že dolga leta so vključeni v različna društva. Sodelujejo z Zvezo slovenske podeželske mladine, v okviru katere so bili kandidati za Inovativno mlado kmetico za leto 2016. Z njimi so tudi sodelovali ob podpisu Akcijskega načrta dela z mladimi kmeti v obdobju 2016–2020.

Vključeni so v lokalno Društvo podeželske mladine Kalček in Društvo podeželskih žena Ivanščice. Preko navedenih društev si izmenjujejo izkušnje in sodelujejo pri različnih dogodkih, pogostitvah.

Z vidika trženja sodelujejo s kmetijo Igorja Paldaufa, ki ima trgovino, v kateri prodajajo izdelke z več kmetij.

Sodelujejo tudi z več zadrugami. Svoje izdelke prodajajo preko Kmetijsko gozdarske zadruge Sloga Kranj, Kmetijske zadruge Agraria Koper, Kmetijske zadruge Tolmin, Kmetijske zadruge Medvode. Preko zadrug izvajajo tudi delno nabavo repromateriala. Redno tržijo na lokalni tržnici v občini.

Z vidika strokovnega vidika sodelujejo z Biotehnično fakulteto Univerze v Ljubljani, kjer jim profesorji nudijo vse informacije, ki jih potrebujejo z vidika varstva rastlin in z vidika predelave živil.

 

Rezultati

Na račun pridelave zelenjave v zimskem času pričakujejo povečanje pridelkov za približno polovico. S pridelavo tudi v zimskem času si kmetija lahko omogoči prihodek skozi vse leto. 

Poleg osnovne dejavnosti imajo na kmetiji tudi dopolnilno dejavnost, saj so naložbe zagotovile stabilnost surovine za dopolnilno dejavnost. Del zelenjave se predela v končne izdelke – vložena zelenjava, del celotne proizvodnje pa se proda.  Posebnost njihove kmetije je, da sezonske viške predelajo. Tako je vsa surovina porabljena in ni odpada. Dopolnilna dejavnost je rešila finančno situacijo kmetije po tem, ko so imeli v letu 2019 zaradi toče izgubo pridelka. 

V prihodnosti nameravajo na kmetiji vzpostaviti vrtnarski turizem, kjer bi se lahko obiskovalci preizkusili v vrtnarjenju ter naučili novih znanj preko delavnic, predavanj in pokušin.

 

Damjana Ostanek Heric: »Na kmetiji je zaposlen tudi moj mož Tadej. Oba sva mlada in imava pred sabo še veliko časa za ustvarjanje, zato si postavljava vedno nove izzive. Svoje delo imava rada in si sproti lahko ustvarjava oziroma prilagajava ustrezno delovno okolje.«

 

     *     *     *     

Kmetija Ostanek je bila ena izmed kandidatov, ki jih je slovenska Mreža za podeželje prijavila na evropski natečaj Rural Inspiration Awards 2020. Natečaj je bil sestavljen iz treh kategorij in kmetija Ostanek je bila uvrščena v kategorijo prilagajanje na podnebne spremembe. Več: KLIK

RIA logotip

    *     *     *     

 

 

Kontakt

Spletna stran: www.kmetijaostanek.si

Kontaktna oseba: Damjana Ostanek Heric

Elektronski naslov: damjanaost@gmail.com

Telefonska številka: +386 31 611 014

PREDSTAVITVENI VIDEO: https://www.youtube.com/watch?v=x1VE5CShaLI

 

 

Rastlinjak pozimi

 Vir: arhiv Kmetije Ostanek

 

Gradnja rastlinjaka

 Vir: arhiv Kmetije Ostanek

 

ajvar kmetije Ostanek

 Vir: arhiv Kmetije Ostanek

 

vložena zelenjava kmetije Ostanek

 Vir: arhiv Kmetije Ostanek

 

POVEZAVA NA DODATNI OPIS KMETIJE OSTANEK - Posodobitev kmetije Damjana Ostanek Heric 

Deli informacije na svojih socialnih omrežjih

 

 

Kmetija Medved s pomočjo ukrepa M10 Kmetijsko-okoljska-podnebna plačila (KOPOP) je dober primer na kakšen način lahko večje število kmetij prispeva k blaženju in prilagajanju na podnebne spremembe. Poleg prispevka k ponoru CO2 vključenost v KOPOP prispeva tudi k izboljšanju upravljanja s tlemi in vodami.

 

 


Ozadje

Kmetija Medved leži na južnem delu Dravsko-Ptujskega polja ob stičišču ilovnato-peščenih nanosov potokov s Pohorja ter Dravskega vršaja. Domala vsa ilovnata ravan je zelo vlažna, mestoma močvirnata, v glavnem pa kultivirana zaradi obsežnih melioracijskih sistemov izvedenih v 80-ih letih prejšnjega stoletja. Preplet lahkih, srednje težkih in težkih tal narekuje usmeritev kmetije v živinorejo.

Na kmetiji Medved živita in delata dve generaciji – Medved Anton ml. (35 let) z družino ter njegova starša Marjeta in Anton st. Na družinski kmetiji, katere gonilna sila je mlada generacija, za delo poprimejo vsi.

Kmetija obsega 55 ha obdelovanih površin, od tega se na ilovnato-peščenih tleh nahaja slaba polovica vseh obdelovalnih površin (cca 21,5 ha) na lahkih prodnato peščenih tleh pa 23,5 ha. Na kmetiji je v uporabi 9,5 ha trajnih travnikov in 45,5 ha njiv. Kmetija je usmerjena v pridelavo mleka. V sodobno opremljenem in prostornem hlevu s prosto rejo robotsko molzejo 75 krav črno bele pasme. Povprečna letna proizvodnja na kravo v standardni laktaciji znaša 9.600 kg mleka. Za lastne potrebe vzdrževanja proizvodne črede vzrejajo plemenske ženske živali. Vsa voluminozna krma se pridela na kmetiji, žita pa se dokupijo.

Na kmetiji so leta 2014 zaradi velike izpostavljenosti sušam na lahkih tleh pričeli razmišljati o tehnikah in tehnologijah ter kmetijskih praksah, ki bi presegale običajno konvencionalno obdelavo tal. Poleg tega je mlečna kriza kmetijo vzpodbudila k iskanju optimalnih in celostnih rešitev na kmetiji, s katerimi bi zagotovila učinkovito rabo energije, ohranjanje naravnih virov - izboljšanje kakovosti tal in ohranjanje vodnih virov, kot tudi preživetje družinske kmetije. Začeli so se izobraževati na področju učinkovitega gospodarjenja z naravnimi viri in hranilnimi snovmi, konzervirajoče obdelave tal ter dobrega počutja in plodnosti rejnih živali.

Vključitev v ukrep M10 kmetijsko-okoljsko-podnebna plačila (KOPOP) ter posodobitev kmetijske mehanizacije sta tako bila logična koraka za uresničevanje vizije kmetije. Danes s konzervirajočo obdelavo obdelujejo že skoraj vse svoje površine na kmetiji.
Konzervirajoča obdelava tal pomeni, da se želi obdelavo tal približati zakonitostim, ki veljajo v naravi. V sonaravnem kmetijstvu se oranje opušča oz. se priporoča le plitvo oranje. Uporabljajo se orodja, ki tla le delno premešajo, zemlje pa ne obrnejo popolnoma, vendar v principu dajejo enake učinke – zemljo rahljajo in drobijo. (Simon Ograjšek: Ohranitvena obdelava tal – Stanje v Sloveniji, str. 2, 2012)

»Z vsakim dodatnim letom opazimo, kako so naša tla bolj odporna na sušo in so vedno bolj rodovitna. Analize naših tal prikazujejo konkretne izboljšave, kar pomeni, da dobro uresničujemo zadano vizijo.«

Kmetija je vključena tudi v operacijo Vodni viri v okviru ukrepa KOPOP, kjer izvaja ozelenitev njivskih površin in uporablja samo fitofarmacevtska sredstva dovoljena na najožjih vodovarstvenih območjih. Vključitev v operacijo Vodni viri podpira aluvialnim vodonosnikom prilagojeno rabo tal in tvori pozitivni učinek na zdravstveno stanje obdelovalnih površin.

»Vključitev v KOPOP ukrep nam je odprla pot do še bolj premišljenega in naravnim danostim prilagojenega kmetovanja. Posegamo po novih in drugačnih znanjih ter se učimo na pridobljenih izkušnjah.«


Neposredno so dosegli boljšo vodno kapaciteto prsti, višji delež humusa oz. organske snovi v tleh in učinkovitejše gospodarjenje z dušikom tako da je pridelava hrane in krme učinkovitejša in zmanjšuje vnose emisij v vodo in tla.


»S klasično obdelavo tal bi porabili več časa in energije, prav tako bi bile emisije v okolje večje kot so s pridelavo v okviru nadstandardnih zahtev ukrepa KOPOP. Količina pridelka je manjša, vendar zdrava tla in kvaliteten pridelek odtehtajo dodatne stroške in izgubo dohodka.«

 

Cilji

Glavni namen vključitve v ukrep KOPOP je bil, da povečajo rodovitnost zemljišč in izboljšajo krogotok gnojil znotraj kmetije na naravi prijazen način.
Pri vpeljevanju nove tehnologije so s pomočjo kmetijsko svetovalne službe Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru preizkušali različne metode in se hkrati na podlagi upoštevanja izkušenj iz lastnega raziskovalnega dela odločili za pristop, kakršen je v praksi danes na kmetiji.

Za konzervirajočo obdelavo so se odločili zaradi pozitivnih vplivov na kvaliteto tal in pridelek. Izziv so sprejeli, saj so se zavedali, da zaradi vse pogostejših sušnih obdobij potrebujejo večjo vsebnost humusa v tleh, kar pa istočasno pomeni tudi večji ponor CO2 v tla. Takšna obdelava tal jim omogoča tudi prihranek časa in energentov. 

 

Glavne aktivnosti

Kmetija je vključena v ukrep M10 KOPOP - operacija Poljedelstvo in zelenjadarstvo ter Vodni viri z več zahtevami:

Zahteva »Petletni kolobar« pomeni, da se na obdelovalnih površinah kolobari s kmetijskimi kulturami, pri čemer je omejena uporaba žit in koruze na največkrat trikrat. Z vrstenjem kmetijskih kultur na obdelovalnih površinah pridelamo raznovrstno krmo in skrbimo za optimalno izrabo vnesenih hranilnih snovi, kar preprečuje onesnaženje vodnih virov in prispeva k zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov.

Zahteva »Nmin analiza« pomeni, da je potrebno na obdelovalnih površinah najpozneje do 30. 6. tekočega leta izdelati hitre talne teste na vsebnost mineraliziranega dušika, s čimer se nadzira uporaba dušikovih gnojil. Izvajanje operacije vpliva pozitivno na blaženje in prilagajanje podnebnih sprememb.

Zahteva »Konzervirajoča obdelava tal« pomeni za glavni posevek minimalno obdelavo tal z rahljalnikom (gruber) in vrtavkasto brano, pri čemer oranje ni dovoljeno. S konzervirajočo obdelavo ohranjajo čim več vode v zemlji, kar je zlasti pomembno v času suše. Ob nastopu suše so takšna tla bolj odporna.

20200423 114425


»S konzervirajočo obdelavo tal - z obdelavo po plasteh smo dosegli, da zemljo naredimo zračno, prepustno v globljih plasteh, organska gnojila ostajajo vdelana na površini, vrhnja plast pa ostane delno pokrita z žetvenimi ostanki ter optimalno posejana. Vse te operacije zaradi investicij v novo specialno mehanizacijo naredimo z enim prehodom strojev kar pomeni prihranek tako pri gorivu kot pri času.«


Zahteva »Ozelenitev njivskih površin« pomeni setev prezimnih posevkov. Tla morajo biti pokrita s prezimno zeleno odejo od 15. 11. tekočega leta do najmanj 15. 2. naslednjega leta. Z izvajanjem te operacije zagotavljamo dodatne ponore CO2 na obdelovalnih površinah, zavarujemo njivske površine pred erozijo in bogatimo tla preko simbiotskih bakterij z dušikom.

»Po spravilu glavnega pridelka kmetijske površine ponovno zasejemo z voluminoznimi kulturami, ozelenitev obdelovalnih površin preprečuje izpiranje hranilnih snovi, predvsem dušika, ostalega na obdelovalnih površinah po spravilu glavnega pridelka. S klasično obdelavo smo izgubili preveč vode iz tal in v primerjavi z danes, je bilo potrebnega več časovnega vložka, prav tako je bilo gospodarjenje s hranilnimi snovmi manj učinkovito.«

Zahteva »Gnojenje z organskimi gnojili z nizkimi izpusti v zrak« pomeni nanos tekočih organskih gnojil s cisternami za neposreden vnos v tla ali nanos na površino tal neposredno pred setvijo in takojšnjo inkorporacijo. Z razvozom gnojevke po sistemu nizkih izpustov kmetija vdela gnojevko direktno v tla na površino zemlje v globino 1 do 3 cm.

Za izboljševanje pH tal njivske površine apnimo z mletim apnencem. S tem ukrepom smo v zadnjih treh letih uspeli dvigniti pH iz cca. 5,4 na 6. Primeren pH tal pozitivno vpliva na dostopnost drugih hranil v tleh (poveča se dostopnost dušika in fosforja), kar pomeni, da se zmanjšajo potrebe po dodajanju teh hranil. Prav tako se je povečala mikrobiološka aktivnost, posledično temu pa se je tudi izboljšala struktura tal. Nmin analize na obdelovalnih površinah izvajamo 3 x do 5 x v vegetacijskem obdobju, saj želimo vnos hranil, predvsem dušika prilagoditi potrebam kmetijskih kultur.


Vključitev v operacijo Poljedelstvo in zelenjadarstvo z izvajanjem obveznih zahtev petletni kolobar, Nmin analize, uporabe samo fitofarmacetvskih sredstev, dovoljenih na najožjih vodovarstvenih območjih, in konzervirajoč način obdelave tal kmetiji prihrani čas, gorivo, zmanjšuje zbitost tal, povečuje zračnost tal, povečuje vodno kapaciteto, povečuje mikrobiološko aktivnost tal, preprečuje izpiranje hranil v podtalje in povečuje organsko snov v tleh in s tem vezanost CO2, kar prispeva tudi k blaženju podnebnih sprememb.

V okviru ukrepa M14 Dobrobit živali kmetija pase krave molznice v času med obema molžama v obsegu najmanj 120 dni na leto. To predstavlja dodano vrednost v prizadevanjih za dobrobit živali, ki jih sicer izvajajo s pridelavo kvalitetne krme ter s pripravo optimalnih krmnih obrokov. Prav tako se v okviru tega ukrepa izvaja zatiranje notranjih zajedavcev na podlagi predhodne koprološke analize.

Uspešno so kandidirali tudi na dva javna razpisa iz naslova ukrepa M4.1 Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva. V letu 2016 so uspešno kandidirali s kolektivno naložbo za nakup mehanizacije, s katero so si olajšali delo in pripomogli k boljšemu izvajanju konzervirajoče obdelave tal. V okviru investicije so tudi izboljšali skladiščenje krme in organskih gnojil na kmetiji, posodobili hlev za krave molznice in investirali v nakup robota za molžo. Z naložbo so povečali stalež živali in mlečnost na kmetiji, izboljšali delovno učinkovitost in zagotavljajo obstoj delovnih mest na kmetiji.

Rezultati vključenosti v KOPOP ukrep in izvedenih naložb

Kmetija z vključenostjo v KOPOP ukrep operacija Poljedelstvo in zelenjadarstvo zagotavlja boljše gospodarjenje s hranilimi snovmi, predvsem dušikom, prav tako se je izboljšalo razmerje med vnosom in odvzemom dušika na obdelovalnih površinah.

S konzervirajočo obdelavo tal dosegajo, da imajo zemljišča boljšo vodno kapaciteto, povečala se je mikrobiološka aktivnost tal, zmanjšala se je zbitost tal ter posledično zmanjšala poraba energije za obdelavo. S povečevanjem organske snovi v tleh prispevajo k boljši vezavi CO2 v tla.

S tehnologijo vlečnih sani, ki omogoča gnojenje z nizkimi izpusti v zrak se zmanjšuje količina didušikovih oksidov, kar pozitivno vpliva na blaženje podnebnih sprememb. Pozitivno k blaženju podnebnih sprememb vpliva tudi izvajanje paše v okviru ukrepa Dobrobit živali, saj se zaradi paše prav tako zmanjšujejo emisije didušikovega oksida. Zaznavamo tudi, da je zaradi zmanjšanega smrada organskih gnojil tudi javnost bolj naklonjena takšnemu pristopu obdelave tal in razvozu gnojevke.

Organska snov se je različno povečala glede na tip tal, ki se pojavlja, so pa v povprečju uspeli dvigniti delež organske snovi iz 1 % na 1,5 % organske snovi.

Pri obdelavi prihranijo približno 20 % goriva v primerjavi s prej, saj jim nova mehanizacija omogoča manj prehodov in večjo časovno učinkovitost.

Nabor zahtev v okviru operacije Poljedelstvo in zelenjadarstvo ter Vodni viri v okviru ukrepa KOPOP prepoznavajo kot učinkovite tako na področju ohranjanja rodovitnosti tal na obdelovalnih površinah kot tudi na področju prilagajanja in blaženja podnebnih sprememb.

Kmetija Medved je bila ena izmed kandidatov, ki jih je slovenska Mreža za podeželje prijavila na evropski natečaj Rural Inspiration Awards 2020. Natečaj je sestavljen iz treh kategorij in Kmetija Medved je bila uvrščena v kategorijo: zmanjševanje vplivov na podnebne spremembe. Več o natečaju...

Kontakt

Kontaktna oseba: Anton Medved ml.

Naslov: Stražgonjca 6, Pragersko

Elektronski naslov: kmetija.medved2008@gmail.com

Telefonska številka: 00386 31 625 134

 

PREDSTAVITVENI VIDEO:  https://www.youtube.com/watch?v=XzcIciVeBgc

 

Deli informacije na svojih socialnih omrežjih

 

Prlekija je dobila novo uspešno zgodbo – blagovna znamka Grily Naturae. Blagovna znamka pripada Kmetiji Osterc, ki se nahaja v Vučji vasi, v občini Križevci. Na kmetiji skupaj z družino živi in dela Matej Osterc, magister varne prehrane in naslednik kmetije. Za kmetijstvo ga je navdihnil predvsem oče Slavko, ki ga je naučil ogromno in še vedno skupaj nadgrajujeta ideje in posodobitve na kmetiji. Matej je svoje znanje združil skupaj z ženino idejo in na kmetijo vpeljal novo dejavnost, to je ekološka pridelava sivke. Na kmetiji Osterc zemljo obdelujejo že več kot pet generacij, ko pa so pa v letu 2016 prvič zasadili sadike sivke, so se tako za kmetijo kot za lokalno okolje odprle številne nove možnosti.

 

Ozadje

Prva zares velika sprememba na kmetiji je bila opustitev govedoreje pred leti, še vedno pa se ukvarjajo z vzrejo prašičev, poljedelstvom in vinogradništvom. Matej Osterc, prihodnji nosilec kmetije, si je ob obstoječem kmetovanju želel skupaj z ženo doseči nekaj, s čimer bi obogatili svojo pridelavo na najbolj možen prijazen način naravi in vključili v to še ljudi iz lokalnega okolja. Spomladi 2016 so prvič zasadili sivko in danes gojijo kar 1350 sadik prave sivke, ki se razprostirajo na 0,28 ha zemlje. Prava sivka je znana pod latinskim imenom Lavandula angustifolia ter je trdoživa sorta rastline, ki je primerna tudi za zmerno celinsko podnebje vzhodne Slovenije, saj prezimi do -25 °C. Pozitivna lastnost sivke je, da nima škodljivcev, zato so nasadi popolnoma ekološki, saj ne zatirajo bolezni in ne živali oz. škodljivcev. Ko sivko spomladi obrežejo, od reza ostanejo drobne vejice, ki jih pustijo v nasadu, da razpadejo ob rastlini, kar kasneje predstavlja gnojilo za samo rastlino, ali pa jih uporabijo kot nastilj pri prašičih v hlevih. Prašiči v nastilju uživajo, se valjajo, igrajo, ležijo. Opažajo, da to ugodno vpliva na prašiče v smislu, da jih pomirja in se med seboj ne napadajo (ruvajo, tepejo, grizejo …) ter se na splošno raje zadržujejo na nastilju. Med vrstami sivke so posadili belo deteljo, ki po mulčenju pripomore k nastanku dodatne organske snovi v nasadu, hkrati pa v času cvetenja nudi čebelam dodatni cvetni prah.
Nasad sivke predstavlja obnovljiv in trajnostni vir, ki se vsako sezono vrne in čez leto ustvarja proces, ki se sklene v krog, brez da bi komu škodoval, temveč prispeva k rastlinam, živalim in ljudem – celotnemu okolju.

 Izdelki Grily

 

Cilji

Ideja se je porodila iz želje po naravnem oz. ekološkem kmetovanju. Na kmetiji so vzpostavili krožno gospodarstvo na primeru ekološko pridelane sivke, kar pomeni, da ni odpadka v pridelavi in predelavi.
Dosegli so popolno izkoriščenost same rastline in ustvarili mnogo naravnih izdelkov iz lokalnega okolja: trdo milo, sivkina vodica / hidrolat, dišeča vrečka, sol za kopel, eterično olje, krema za sončenje, negovalno olje, balzam za ustnice, naravni dezodorant,...
Obnavljajo strukturo zemlje, ugodno vplivajo na živali in navsezadnje tudi oni sami pridobivajo dodatno voljo in zagon, ko prepoznajo, da ne prispevajo k samo svoji kmetiji in naravi okrog nasada, ampak skrbijo s sivkinimi izdelki še za dobro počutje drugih ljudi ter razvoj lokalnega okolja.

 °

Matej Osterc: »Ime Grily Naturae prihaja iz družinske zgodbe, saj je oče v otroštvu rad lovil čričke in po tem je dobil vzdevek Grilek. Jaz pa imam kot mlajši, vzdevek Grili. Od tod izpeljanka Grily, Naturae pa predstavlja ekološki način pridelovanja sivke.«

 

Glavne aktivnosti

Ker pred tem niso imeli neposrednih izkušenj z gojenjem sivke, se je Matej Osterc po sprejeti odločitvi začel nemudoma izobraževati o gojenju in uporabnosti sivke. Hodil je na različne posvete ter festivale sivke po Sloveniji in tujini, medtem pa tudi pripravljal njivo za novo rastlino. Preden so sivko posadili, je bila njiva zorana in tako počivala približno eno leto.
Želeli so izključno sadike sivke, ki imajo ekološki certifikat, zato so sadike kupili na Madžarskem. Tam so lahko izbrali sadike, ki so bile stare dve leti ter tako prej dočakali cvetenje sivke. Sadike so posadili v marcu 2016 in po tem je sledilo še veliko povezovanja in izmenjave znanja z drugimi pridelovalci sivke, tudi na regionalni ravni.

Sivko žanjejo ročno običajno v mesecu juliju. Njihova glavna produkta sta rožna vodica / hidrolat ter eterično olje, ki ju pridobijo v procesu destilacije.
Eterično olje sivke uporabijo v pripravi raznih kozmetičnih izdelkov, kot so mila, kreme, balzam za ustnice, dezodorant, negovalno olje, masažno olje ipd... Eterično olje sivke je eno izmed redkih eteričnih olj, ki so primerna za nanos neposredno na kožo in je ugodno za uporabo proti pikom insektov, blaženje po pikih komarjev, čebel, os, proti migreni, za pomiritev, za odišavljenje prostora in dodajanja k jedem. Hidrolat je primeren za uporabo v kozmetiki, kulinariki, za pomiritev kože po sončenju, za likanje, odišavljanje prostora pred spanjem …

V postopku za proizvodnjo se uporabi cela rastlina (steblo, listi, cvetovi). Po destilaciji ostankov rastline, iz katerih je izparela voda ter eterično olje, ne zavržejo, ampak jih v suhem stanju vrnejo v nasad sivke kot zastirko proti plevelu ali uporabijo kot nastilj pri prašičih v hlevih. 

Del pridelka - cvetove oz. sivko s cveti, steblom in listi oberejo ročno ter jih vežejo v šopke in naravno sušijo. Cvetove skrbno sušijo na način, da ostanejo neoporečni, saj so le takšni primerni za čaj ali uporabo kot sestavina k jedem (za peciva, za domačo svinsko suho salamo, kot začimba, sivkin sok …). Cvetovi, ki sodijo v razred II. kategorije, uporabijo za dišeče vrečke, vzglavnike in razno dekoracijo. Preostale ostanke, kot so suha stebla, večji listi pa uporabijo za zidarske omete za fasado, estrihe, omete v hišah, ker nudijo boljšo vezavo ometa, pa tudi prispevajo k blagemu aromatičnemu vonju prostorov, ki so ometani s sivkinimi deli rastline.

Na kmetiji med drugim pridelujejo tudi domač jabolčni kis iz jabolk visokodebelnega ekološkega nasada, ki ga lahko po potrebi začinijo z vejico sivke. Tudi v postopku pridelave jabolčnega kisa izvajajo krožno gospodarstvo. Iztisnjena jabolka za kis dodajo hrani prašičev, ki dajo gnoj, ki ga v jesenskem času dodajo k zemlji v visokodebelni ekološki nasad starih jabolk.

Sivkino vejico uporabijo tudi kot dodatek v njihovih sladkih vinih iz domačega vinograda. Vinu doda poseben okus, ki je popestritev ob posebnih priložnostih.
Na kmetiji imajo skupno 27 čebeljih družin, od tega jih je 6 v manjšem čebelnjaku, ki stoji neposredno v nasadu sivke, tako da imajo na kmetiji v ponudbi tudi domač sivkin med.

 metulj na sivki

 

Rezultati

Glavni rezultati projekta so večja prepoznavnost, ustvarjena lastna blagovna znamka Grily Naturae, boljša ponudba izdelkov za stranke na kmetiji, novost v lokalnem okolju, možnost prenosa na druge dejavnosti (delavnice, izobraževanja, meditacije ...) in preko tega krepitev lokalne skupnosti in regionalnega okolja.
Delavnice in meditacije oz. jogo so uvedli že v letu 2019, za letos pa načrtujejo izobraževanje in razne prikaze ter demonstracije izdelovanja izdelkov. V juliju 2020 je skupaj z okoliškimi kmeti načrtovan festival sivke, ki bo potekal v nasadu sivke in bo zajemal dejavnosti kot so prikaz destilacije, vezave šopkov, pletenja srčkov, predstavljali pa se bodo tudi drugi lokalni ponudniki iz občine.


Lokalne kmetije v Pomurju so se povezale v združenje Pristno pomursko, kjer se skupaj oglašujejo, iščejo trg, nastopajo skupaj na sejmih in prireditvah, si delijo kmetijske stroje, prodajajo skupaj pridelke itd. Povezani so tudi lokalno v lokalno akcijsko skupino LAS Prlekija (promocijski video).

Izdelke Grily Naturae prodajajo v trgovinicah z lokalnimi izdelki, poslovno sodelujejo tudi s sosednjo Kmetijo Paldauf, ki je zmagala v projektu Inovativni mladi kmet 2019, letos pa bodo tudi sami odprli trgovinico svojih izdelkov na kmetiji. Letos predvidevajo tudi vzpostavitev spletne trgovine, kjer bo možno kupiti njihove najrazličnejše izdelke.
V vasi je vedno več ekoloških pridelovalcev (trenutno obdelujejo v vasi več kot 30 odstotkov kmetijske površine na ekološki način) in so (v času pisanja tega prispevka) v postopku registracije ekološkega društva Vučja vas. Društvo bo omogočilo lažje sodelovanje pri trženju, nastopih na sejmih in prireditvah v drugih regijah po Sloveniji in izven državne meje.


Svojo prepoznavnost krepijo tudi v sodelovanju s termami v regiji, kot so Terme Banovci, Radenci, Mala Nedelja, Terme 3000, kjer imajo možnost postavitve stojnice ter predstaviti svojo dejavnost. Skupaj s termami načrtujejo še projekt obiskovanja sivkinega nasada v času cvetenja z možnostjo fotografiranja ter nabiranja šopkov sivke. V prihodnosti vidijo sodelovanje tudi z regijskim promocijskim centrom Expano.

Na kmetiji prispeva celotna družina, tako ožja kot širša. Skrbijo za promocijo in trženje ter so stoodstotno predani svojemu delu. V načrtu je tudi širitev ekološkega nasada sivke, ureditev prostorov, kjer bi lahko izvajali destilacijo, na kmetiji pa si želijo na osnovi ekološkega nasada sivke razviti tudi turizem ter izpopolniti možnost ponudbe še z razvojem apiterapije.

 °

 Matej Osterc: »Prizadevamo si, da smo vedno v sožitju z naravo, saj tako pomagamo naravi in posledično sebi. Ponosen sem na to, kako smo kot lokalna skupnost stopili skupaj in kaj vse smo že dosegli. Prepričan sem, da če bomo tako nadaljevali, bomo skupaj zmogli še več.«

 

 

Kontakt

Facebook stran: https://www.facebook.com/Grily-Naturae-153804245186811/

Kontaktna oseba: Kmetija Osterc

Elektronski naslov: grily.naturae@gmail.com

Telefonska številka: +386 (0)41 755 426

 

PREDSTAVITVENI VIDEO:  https://www.youtube.com/watch?v=JWizJDUvj70

 

 

Kmetija Osterc za opis dobre prakse na www

 

Kmetija Osterc za opis dobre prakse na www3

 

Kmetija Osterc za opis dobre prakse na www4

 

 

Kmetija Osterc je bila ena izmed kandidatov, ki jih je slovenska Mreža za podeželje prijavila na evropski natečaj Rural Inspiration Awards 2020. Natečaj je bil sestavljen iz treh kategorij in Kmetija Osterc je bila uvrščena v kategorijo: biokrožno gospodarstvo. Več o natečaju: KLIK

Deli informacije na svojih socialnih omrežjih

Media

Foto: Kmetija Povše

Noben začetek ni lahek, vendar je s podporo domačih lažje. Boštjan Povše, po izobrazbi diplomirani kmetijski inženir, je leta 2011 od očeta prevzel kmetijo in takrat se je zavezal, da bo skrbel za razvoj hmeljarske dejavnosti na kmetiji tako z vidika posodobitve strojnega parka kot tudi z vidika posodobitve sortnega sestava hmeljskih nasadov ter v prvi vrsti zagotovitve vode za namakanje v sušnih obdobjih, ki so zaradi podnebnih sprememb vse pogostejša in izrazitejša. Povšetovi so družinska kmetija, na kateri živijo Boštjan z ženo Majo in dvema otrokoma ter očetom Ivanom in mamo Helenco. V zelo kratkem obdobju so na kmetiji naredili načrt in izpeljali investicije, ki na kmetiji omogočajo lažje delo, boljše počutje živali, izboljšanje konkurenčnosti, zmanjšanje stroškov in z vsem tem seveda povečanje prihodka oz. dohodka na kmetiji. Brez pomoči očeta, Boštjan pravi, bi bilo vse skupaj mnogo težje izvedljivo.

 

Ozadje

Na kmetiji obdelujejo okrog 50 ha kmetijskih zemljišč, od tega je 16 ha hmeljišč in v normalni letini pridelajo približno med 40 in 50 ton hmelja. Gozda imajo 9,50 ha.
Proizvodnja je usmerjena v pridelavo hmelja in živinorejo (reja govejih pitancev). Na področju hmeljarstva so glede količine in kakovosti pridelka hmelja ena izmed dobrih slovenskih hmeljarskih kmetij. Vključeni so v Društvo hmeljarjev, hmeljarskih starešin in princes Slovenije. Za hmelj imajo pridobljen certifikat za zaščiteno geografsko označbo Štajerski hmelj. Poleg naštetega imajo vpeljano tudi dejavnost pridobivanja bučnega olja iz lastnega pridelka oljnih buč kot tudi opravljajo storitev za druge.

 

V letih 2017 in 2018 je kmetija uspešno kandidirala na treh javnih razpisih Programa razvoja podeželja za naložbe v:

  • Sajenje hmelja in nakup kapljičnega namakanja:

Za nove nasade 2,61 ha Styrian Eureka in Styrian Cardinal se je Boštjan odločil zaradi vse večjega povpraševanja po novih aromatičnih sortah hmelja na svetovnem hmeljskem trgu. Celotni pridelek hmelja odkupijo slovenski dobavitelji, ki ga dalje dobavijo domačin in tujim pivovarnam. S povečanjem površin rodnih nasadov z novimi, tržno zanimivimi sortami so razpoložljive kapacitete bolj optimalno izkoriščene, konkurenčnost pa se je povečala. Z nakupom in namestitvijo dodatnih kapacitet s kapljičnim namakalnim sistemom je na dolgi rok zagotovljena stabilna pridelava in kakovost hmelja, saj namakanje izvajajo sedaj tako rekoč na vseh površinah. Delovno moč v času delovnih konic zagotavljajo z najeto delovno silo, ki ji za tisti čas omogočijo bivanje na kmetiji.

  • Novogradnja hleva za rejo govejih pitancev:

Hlevske kapacitete so bile v več objektih oz. lokacijah, kar je bilo neugodno in je zahtevalo večji napor pri oskrbi oz. krmljenju živine. Poleg tega je bila ponekod prisotna utesnjenost ter tudi pomanjkanje osvetlitve in zračnosti. Zaradi tega so se odločili za izgradnjo novega in sodobnega hleva za rejo govejih pitancev kapacitete 90 odraslih živali. Hlev se nahaja na neposredni bližini obstoječih gospodarskih objektov oz. družinske hiše.
S to investicijo so na kmetiji zelo veliko pridobili, saj novi hlev omogoča živalim bolj prilagojeno rejo, še posebej pa so se izboljšale razmere glede oskrbe živali, saj je novi hlev enostavno dostopen, pregleden, zračen ter optimalno prilagojen dobrobiti živali.

  • Kolektivna naložba v kmetijsko mehanizacijo:

Tretja naložba je bila kolektivna naložba treh kmetov za skupni nakup kmetijske mehanizacije. Vse tri kmetije so iz iste vasi, praktično v sosedstvu, zato kolektivna uporaba kmetijske mehanizacije poteka brez težav. S skupnim nakupom strojev, ki na posamezni kmetiji niso dnevno v uporabi, so prihranili tako pri nakupu kot pri nadaljnjih stroških obratovanja in vzdrževanja.

 

 

Boštjan Povše: »Naša kmetija je uspešna tudi zato, ker sta ob prevzemu stopili skupaj obe generaciji. Lažje sprejemamo odločitve, medsebojno iščemo ideje in rešitve. Pri delu si veliko pomagamo, smo namreč kombinirana kmetija in velikokrat se različna opravila med seboj prekrivajo (košnja, spravilo sena, zaščita hmelja, ...). Pri našem delu in za naš razvoj je ključno, da sodelujemo in se učimo drug od drugega.«



Cilji

S prizadevanji so dosegli:
- povečanje produktivnosti in konkurenčnosti na trgu s hmeljem,
- višji, bolj stabilen ter kakovosten pridelek hmelja in s tem večji prihodek od prodaje hmelja,
- izboljšani delovni pogoji pri oskrbi in krmljenju govejih pitancev,
- izboljšani pogoji bivanja za živali – goveje pitance,
- povečanje produktivnosti in rentabilnosti reje in s tem izboljšanje konkurenčnost na trgu z govejimi pitanci,
- zamenjava in posodobitev dela strojnega parka s kolektivno naložbo v nakup kmetijske mehanizacije,
- zmanjšanje stroškov nakupa, obratovanja in vzdrževanja kmetijske mehanizacije,
- višji prihodek oz. dohodek na kmetiji.

 

 

Glavne aktivnosti

Izpeljane dejavnosti:
- zamenjava starih sort hmelja na 2,61 ha hmeljišč z novimi, tržno bolj zanimivimi sortami – sajenje in oskrba v prvem letu,
- nakup in namestitev kapljičnega namakalnega sistema na dodatnih 2,78 ha,
- novogradnja hleva za goveje pitance,
- nakup kmetijske mehanizacije v okviru kolektivne naložbe (dva kmetijska traktorja, balirka za okrogle bale, rezalnik hmelja, mulčer bočni, trosilnik hlevskega gnoja, transportna prikolica, vlečeni vrtavkasti zgrabljalnik ter štiri brazdni obračalni plug).

 

 P1060541barva

 

 

Rezultati

Vse dosedanje naložbe so pozitivno součinkovale in doprinesle h konkurenčnosti kmetijskega gospodarstva in izboljšale dohodek. Povečanje produktivnosti in kakovosti v pridelavi hmelja in prireji govejih pitancev, izboljšanje pogojev dela, izboljšanje pogojev reje govejih pitancev in zmanjšanje stroškov s kmetijsko mehanizacijo so vsi ugodni rezultati.

 

°°°

Poleti 2019 sta Žalec in Ljubljana gostila 57. kongres Mednarodnega združenja pridelovalcev hmelja, ki ga je organiziralo Združenje hmeljarjev Slovenije. Gre za dogodek, ki je organiziran vsake dve leti in poteka vsakič v drugi državi. Kongresa so se udeležili pridelovalci hmelja z vseh kontinentov, trgovci s hmeljem, pivovarji, hmeljarski strokovnjaki in ostali zainteresirani, ki so v sklopu srečanja obiskali tudi slovenske hmeljarske kmetije, med njimi kmetijo Povše. Dogodek je podrla tudi slovenska Mreža za podeželje. Kongres je odlična priložnost za domačo stroko hmeljarstva in pivovarstva, da se predstavi širše in utrjuje ter gradi nove temelje v trženju.

 

Kontakt

Kontaktna oseba: Boštjan Povše

Elektronski naslov: bosko24@gmail.com

Telefonska številka: +386 (0)31 390 169

Spletna stran: Facebook Kmetija Povše

 P1060546

 

 

Povše Boštjan slike za www

 

 

DSC 0129barva

 

Deli informacije na svojih socialnih omrežjih

Foto: Zvone Černelič

 

Podnebne spremembe so danes vse bolj očitne. V vasi Dečno selo pri Brežicah na biodinamični kmetiji Černelič na ekološki način kmetujejo že od leta 2003, v letu 2014 pa so pridobili DEMETER certifikat, kar pomeni, da svoje pridelke sočasno pridelujejo po načelih biodinamike. Poslužujejo se kolobarjenja, gnojenja z biodinamičnim kompostom domačega goveda in setvijo mešanih posevkov za povečevanje deleža organske snovi v tleh, s čimer prispevajo k večjemu ponoru CO2. Prispevajo tudi k čistejšemu zraku in bolj zdravemu okolju. Svoje znanje in pridobljene izkušnje z veseljem delijo z drugimi in danes so inspiracija že mnogim.

 

Ozadje

Začetek zgodbe sega v leto 1994, ko je sedanji nosilec kmetijskega gospodarstva, Zvone Černelič, s svojo družino kupil majhno kmetijo z 2,5 ha zemlje. Povod, ki je vodil do današnjih dosežkov, se je zgodil, ko so po dveh letih kmetovanja na kmetiji prenehali z uporabo kemičnih sredstev za zaščito jagod. Od tistega trenutka dalje so z vsakim letom vse bolj razmišljali in aktivno iskali rešitve, kako postati čim bolj naravi prijazna in ekološko usmerjena kmetija. Vključili so se v ukrep Ekološko kmetovanje, svojo obstoječo prakso pa so leta 2012 nadgradili še z izvajanjem biodinamičnega kmetijstva, za katerega so dve leti kasneje pridobili DEMETER certifikat.

Kmetija je do danes povečala svoja zemljišča na 6 ha, obdelujejo pa še dodatnih 34 ha v najemu. Polovica obdelovalnih površin se nahaja v hribovitih območjih, kjer s pašo približno 30 glav velike živine preprečujejo zaraščanje. Živina je 8 mesecev na paši, pozimi pa jé samo suho seno brez vsakršnih žit, v odprtem zimskem hlevu z izpustom. Rezultat je zdrava živina. Gnoj živine predelajo v kompost s pomočjo biodinamičnih pripravkov, kateri učinkuje na zemljo na način, da je zemlja vsako leto v rodnejšem stanju in ne obratno. To dosežejo tudi s primerno obdelavo zemlje brez oranja in primernim kolobarjenjem. Proti boleznim in škodljivcem se borijo predvsem z zdravimi in odpornimi rastlinami, ki jih vzgojijo sami. Na ekološki in biodinamični način gojijo več kot 30 vrst zelenjave na 0,7 ha ter jagode na 0,3 ha.

 

 

Cilji

Osnovni cilj je pridelava kvalitetnih in hranljivih pridelkov z ugodnim vplivom na okolje in naravo.

     

 vrtnine v rastlinjaku  košarica z dobrotami

 

 

Glavne aktivnosti

Na kmetiji izvajajo metodo brez oranja (podrahljavanje), ki se razlikuje od klasičnega oranja. Glavna prednost je prezračevanje zemlje, pri čemer se tla toliko ne zbije in so prepustna za vodo. Z rahlo zemljo obdržijo več vode v zemlji, ki ob nalivih ne odteče in je posledično manj suše. V takšnih tleh je prisotnih več mikroorganizmov, veže se več dušika iz zraka in ko vsemu temu dodajo še pravilen kolobar in mešane posevke, se poveča nastanek humusa, zmanjša zapleveljenost ter istočasno poveča ponor CO2 v tla – povečana vsebnost ogljika v nadzemni in podzemni biomasi oziroma z drugimi besedami, ogljik se skladišči v tleh ter tako blažijo njegov toplogredni učinek.


Pri metodi brez oranja je tudi poraba pogonskega goriva bistveno manjša kot pri konvencionalnem oranju. Na kmetiji imajo za vsa dela skupaj v letu v povprečju porabo 55 litrov/ha. Za primerjavo: normativna poraba na hektar njive znaša 200 litrov/ha (vir: Pravilnik o načinu vračila trošarine za energente, ki se porabijo za kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo).
Del vrtnin in jagode pridelujejo v rastlinjakih, vse nasade oskrbujejo s kapljičnim namakanjem, hišo in manjši rastlinjak, v katerem pridelujejo sadike vrtnin, pa ogrevajo z eno najsodobnejših toplotnih črpalk, ki izkorišča toploto zemlje na osmih arih površine. Z vsemi temi aktivnostmi pa se hkrati tudi že prilagajajo podnebnim spremembam.


Kako učinkovite so te metode, demonstrira naslednji primer regeneracije zemljišča. Leta 2018 je biodinamično kmetijo Černelič hidroelektrarna Brežice (HE Brežice) povabila k regeneraciji zemljišča na površini, ki je bila degradirana v procesu gradnje HE Brežice. Sprejeli so izziv. Konec aprila 2018 so omenjeno parcelo prerahljali in jo poškropili s preparatom 500 (pripravek narejen iz kravjega gnoja). Po treh tednih so škropljenje ponovili in posejali njivo s sejalnico na podrahljaču z biodiverzitetno mešanico iz Nemčije (26 vrst rastlin, firme Camena). V začetku septembra 2018 so parcelo zmulčali in poškropili s preparatom iz kravjeka po Mariji Thun. Po štirinajstih dnevih so zopet škropili z preparatom 500 in v kombinaciji (podrahljač + sejalnica) posejali zimsko mešanico (Wintergrun – 6 vrst prezimnih rastlin). Spomladi 2019 so ponovili postopek s setvijo poletne mešanice (enako kot prejšnjo pomlad), septembra istega leta zmulčali, poškropili in posejali travno deteljno mešanico. Danes je površina vzpostavljena in na njej poteka kmetijska dejavnost. Trenutno je na parceli travinje in v letošnjem letu (2020) bodo pričeli s košnjo.
Na opisanem konkretnem primeru so želeli preveriti in pokazati, da z ekološkim in biodinamičnim pristopom lahko dosežemo ugodne učinke tudi tam, kjer jih ne bi pričakovali (uspešna vzpostavitev degradiranega območja).

 

Biodinamična kmetija Černelič: »Želimo si, da bi ekološko oziroma biodinamično kmetovanje bil cilj vsakega posameznika v Sloveniji in drugod po svetu, saj je to mogoče.«

 

Rezultati

Pričakovani rezultati:

  • optimizacija primarne pridelave ter omogočiti dodano vrednost lastnim kmetijskim proizvodom preko dodelave oz. predelave,
  • zmanjšanje onesnaženja, ki ga lahko povzroča kmetijska pridelava,
  • izboljšanje proizvodne zmogljivosti kmetijskega zemljišča,
  • dvig kakovosti kmetijskih proizvodov,
  • izboljšanje delovnih pogojev na kmetijskem gospodarstvu.

Njihov doprinos k podnebnim spremembam so opazili tudi pri Umanoteri, slovenski fundaciji za trajnostni razvoj, kjer so kmetijo pred dvema letoma v okviru projekta na temo komuniciranja evropskih vsebin na področju zmanjševanja izpustov ogljikovega dioksida, ki je potekal v partnerstvu med evropsko komisijo, slovensko vlado in evropskim parlamentom, uvrstili med 20 primerov dobre prakse v Sloveniji. Video.

Zvone Černelič je zelo aktiven tako na društvenem področju kot pri organiziranju različnih aktivnosti. Med leti 2010–2014 je bil predsednik Društva ekoloških kmetov Dolenjske, Posavja in Bele krajine. Danes je že peto leto zapored predsednik društva Ajda Posavje (biodinamično društvo, ustanovljeno leta 2011). V letih od 2011 do 2019 je z namenom osveščanja o uspešnih praksah organiziral skupaj že med 40 in 50 dogodkov v obliki delavnic in predavanj. Izpostaviti gre največje predavanje z 220 prisotnimi, ki je bilo v Sevnici v januarju 2017, ko je iz Italije z biodinamične kmetija Agrilatina prišel predavati Pasquale Falzarano.

Poleg predavanja in delavnic je Zvone Černelič od leta 2011 vsako leto zapored organiziral v Brežicah ekološki sejem z dvajsetimi stojnicami. Zanimanja za te vsebine je vedno več, kar kaže tudi obiskanost predavanj, ki jih je vedno več. Samo v novembru 2019 je bilo na temo ekološkega in biodinamičnega kmetijstva uspešno izpeljanih 5 predavanj. Prihodi na kmetijo so organizirani tudi v obliki ekskurzij, šolskih ogledov in delavnic, kjer si lahko obiskovalci neposredno ogledajo izvajanje prakse. Za obiske vam svetujemo, da se predhodno dogovorite.

Preko biodinamičnega društva Ajda Posavje se povezuje znanje v širši Sloveniji v povezavi z ostalimi sorodnimi društvi, šolami, Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije, Kmetijsko šolo GRM Novo mesto (kjer so preko interesov tega društva naredili komoro za preučevanje kakovosti hrane – znani poskus s kumarami, ki je pritegnil tudi znanstvenika iz Kopenhagna - dr. Otto Jens Anderson)… Iz poskusa je moč razbrati, da z ekološkim in biodinamičnim kmetijstvom dosežemo še toliko bolj zdrave, kvalitetne in dlje časa trajajoče pridelke. Primer si lahko ogledate na njihovi spletni strani.

Znanje, ki so ga v teh letih pridobili na domači kmetiji, združujejo z izkušnjami z drugih kmetij iz Slovenije in tujine ter ga prenašajo na zainteresirane skupine z raznimi predavanji in delavnicami na sami kmetiji in tam, kamor jih povabijo. Najbolj zanesljiva metoda prenašanja znanja za njih je izvajanje prakse in biti zgled ostalim. Po 17 letih ugotavljajo, da je takšen način pridelave sprejelo že kar nekaj okoliških kmetov in da je za njih to prava pot. Ter, da skupaj zmoremo več.

*   *   *

Biodinamična kmetija Černelič je sodelovala na natečaju Evrospke komisije Rural Inspiration Awards 2020 in je zmagovalka v kategoriji "Popular vote". V spletnem glasovanju je prejela največ glasov javnosti iz celotne Evropske unije. Skupno je bilo prijavljenih 77 kandidatov, v finalni izbor je prišlo 15 kandidatov.
Več o tem: KLIK

 

RIA Černelič farm

Kontakt

Spletna stran: https://biodinamicnakmetija-cernelic.si/

Facebook stran: https://www.facebook.com/biodinamicnakmetijacernelic/

Kontaktna oseba: Zvone Černelič

Elektronski naslov: ekocernelic@gmail.com

Telefonska številka: +386 (0)51 363 447

 

PREDSTAVITVENI VIDEO: https://www.youtube.com/watch?v=fCfOrBFc3Gg&feature=youtu.be

 

njiva iz zraka

 

detelja

 

cveti detelja

 

pridelki v gajbicah

 

delavnice in prenos znanja

 

Deli informacije na svojih socialnih omrežjih

Foto: Izdelki Hiše vin Kokol.

 

Odličen primer krožnega gospodarstva v kmetijstvu. Hiša vin Kokol je posestvo z družinsko tradicijo v Ciglencah, v občini Duplek, ki se s kmetijstvom ukvarja že tri generacije, zadnjih štirideset let pa so prisotni tudi v vinogradništvu. Obdelujejo okoli 10 ha zemlje in od tega je približno tretjina namenjena  vinogradništvu. Znotraj vinogradništva so razvili novo zgodbo in vzpostavili krožno gospodarstvo s praktično nič odpadka. Grozdje predelajo v vino, vendar se za njih izkoristek trte tu nikakor še ne zaključi. Odpadkom podarijo novo vrednost, saj grozdne peške, ki bi bile sicer odpadek, iztisnejo v olje grozdnih pešk. Kar ostane pri iztisu, dalje uporabijo za predelavo v moko grozdnih pešk. Same grozdne tropine brez pešk pa uporabijo kot gnojilo za vinsko trto. V načrtu imajo izgradnjo lastne oljarne. V nadaljevanju sledi, kako se je vse skupaj začelo.

Ideja o predelavi grozdnih pešk se jim je porodila, ko so iskali naravno olje za nego otroške kože in naravno prehransko dopolnilo. Leto 2017 je bilo prvo leto, ko so lastne grozdne peške iztisnili v olje grozdnih pešk in to olje so sprva porabili v večjem delu za lastne potrebe, nekaj pa za promocijo tega izdelka. Takrat so iz 120 kg pešk iztisnili osem litrov hladno stiskanega olja, kar je predstavljajo dober uvod v krožno gospodarstvo.

V naslednjem letu, 2018, so od 500 kg na kmetiji pridelanih grozdnih pešk namenili približno tri četrtine za iztis v olje. Odziv trga je bil pozitiven, saj so že takrat prodali celotno zalogo izdelkov.

Preteklo leto, 2019, jim je uspelo pridelati že okoli 1000 kg grozdnih pešk in kot kaže bo potrebno okrepiti proizvodnjo, saj je trg zelo dobro sprejel njihove izdelke in je povpraševanje veliko.

»Iz ljubezni do trte same, ki je vezni člen naše družinske kmetije, smo zraven vina, kot prvotnega produkta vinske trte, razvili sekundaren in terciaren produkt, 100 odstotno olje grozdnih pešk in moko, torej smo trti/grozdju podarili novo življenje.«

(kmetija Kokol)

Kmetija na 2,70 ha površine goji vinsko trto, ki je osnova za pridelavo kvalitetnega grozdja. Njihove površine vinogradov so vključene v ukrep kmetijsko-okoljska-podnebna plačila (KOPOP) Programa razvoja podeželja 2014 – 2020 in znotraj tega ukrepa izvajajo več operacij, ki zmanjšujejo neugodne vplive kmetovanja na okolje ter prispevajo k blaženju in prilagajanju na podnebne spremembe. Njihovi postopki obdelave vinogradov potekajo na naravi čim bolj prijazen način (mehansko zatiranje plevelov, uporaba feromonskih in lepljivih vab za potrebe spremljanja škodljivih organizmov, opustitev uporabe insekticidov).

Kmetija v bližnji prihodnosti načrtuje izgradnjo lastne oljarne z možnostjo sofinanciranja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja preko Lokalne akcijske skupine (LAS) Ovtar Slovenskih goric. Projekt je vsekakor zanimiv tudi za ostale vinogradnike iz lokalnega in regijskega območja, predvsem z dobavo surovine (grozdne peške). Na ta način se krepi povezovanje in skupno sodelovanje na trgu, hkrati pa bi večja količina ponudbe zadostila vedno večjemu povpraševanju na trgu.

Namen kmetije je tako povečati svoj pridelek kot tudi razširiti ponudbo v obliki različnih hladno stiskanih olj.

Pred časom so že aktivno sodelovali z LAS Ovtar Slovenskih goric, ko so v okviru LEADER projekta TUR-LAS-KONJ na svoji kmetiji v letu 2019 (konec avgusta) organizirali obisk konjeniške ture s kočijo.

V sklopu turističnih dejavnosti pa jih obiščejo tudi drugi, ki se z veseljem na svoji poti ustavijo na kmetiji, kjer si lahko ogledajo z dejavnostjo povezane prostore in spoznajo njihove izdelke.

Izdelke ponujajo pod lastno blagovno znamko Hiša vin Kokol, ki je s svojimi izdelki novost v njihovi občini in regiji. Za promocijo skrbijo z udeležbo na sejmih, s prisotnostjo na družabnih omrežjih in spletno stranjo. Na ta način se je povečala prodaja vseh njihovih izdelkov.

V prihodnje si preko svojega projekta želijo pripomoči tudi h krepitvi prepoznavnosti območja, vzpodbujanju lokalne pridelave in predelave, k ohranjanju delovnih mest na podeželju ter navsezadnje, da se dodatno razvije lokalna izmenjava – prodaja dobrin iz lokalnega okolja in tako poveča kupna moč kmetij in podeželskega prebivalstva.

 

*   *   *

Hiša vin Kokol je sodelovala na natečaju Evrospke komisije Rural Inspiration Awards 2020 in bila uvrščena v finalni izbor v kategoriji biogospodarstvo.Skupno je bilo prijavljenih 77 kandidatov, v finalni izbor je prišlo 15 kandidatov.
Več o tem: KLIK

Hisa vin Kokol Rural Inspiration Awards

 

 

Kontakt

Spletna stran: www.hisavinkokol.com

Facebook stran: www.facebook.com/hisavinkokol.naravno/

Kontaktna oseba: Emilijan Kokol

Elektronski naslov: hisavin.kokol@gmail.com

Telefonska številka: +386 (0)41 600 205

 

PREDSTAVITVENI VIDEO: https://www.youtube.com/watch?v=jiSPuctDSyQ

 

 

HisaVinKOKOL natecaj RIA20 4

 

HisaVinKOKOL natecaj RIA20 8

 

Vinograd KOKOL Ciglence 5

 

 Vinograd KOKOL Ciglence 7

 

ponudba

 

 

 

 

Deli informacije na svojih socialnih omrežjih

Na škofjeloškem območju je nizka stopnja samooskrbe, vendar pa je vedno več povpraševanja po lokalno pridelani hrani. Kljub interesu, ki obstaja v okolju je manjkala povezava ponudnikov in odjemalcev, še posebno javnih zavodov. Cilj projekta je bil, da se s povezovanjem rešujejo izzivi, s katerimi so se akterji srečevali.

Projekt na inovativen način obstoječe prakse dobav lokalne hrane v osnovne šole nadgradi z odpravo težav ter zagotovi čim bolj tekoč proces dobavljanja lokalno pridelane hrane v šole z namenom zagotavljanja sezonsko pripravljene hrane za naše otroke. Celostni pristop upošteva medsebojne interakcije vseh deležnikov v procesu dobavljanja hrane. Projekt upošteva medsebojne interakcije vseh deležnikov v verigo od proizvajalcev – dobaviteljev, kuhinjskega osebja v šolah, načrtovalcev obrokov, do učiteljev, ki so prisotni pri razdeljevanju hrane.

Projekt naslavlja izzive pri zagotavljanju lokalne hrane v šolah. Posledično skrbi za povečanje lokalne ponudbe in rešuje problem premajhne samooskrbe. V okviru projekta so se pripravili uravnoteženi šolski obroki iz lokalnih živil, ki so ekonomsko, tehnološko, kulinarično in prehransko ustrezni ter vzpostavili kratke oskrbovalne verige za lokalne šolske obroke.

 

 

Ozadje

Obilje hrane v trgovinskih centrih še nikoli ni bilo večje, vendar hkrati narašča naša odvisnost od uvoza hrane, vprašljiva pa je tudi kvaliteta uvožene hrane. Prehranska varnost - dostop do zadostne in kakovostne hrane - je eden izmed strateških ciljev tako na evropski, nacionalni in regionalni ravni. Na lokalni ravni stremimo k temu cilju s povečevanjem lokalne prehranske samooskrbe in spodbujanjem kratkih prehranskih verig. V zadnjem času je povpraševanje po lokalno pridelani hrani naraščalo, tako pri individualnih potrošnikih kot tudi pri večjih porabnikih hrane, kot so javni zavodi.

Pridelava hrane na škofjeloškem območju niha in količine niso vedno zadostne, da bi se lahko zadovoljile naraščajoče povpraševanje, vendar obstaja interes za povečanje pridelave in predelave prehrambnih izdelkov.

Zaznali smo interes po višanju kakovosti izdelkov, vendar je v okolju primanjkovalo potrebnega znanja. Javni zavodi so si želeli več kakovostne lokalne hrane vendar so izpostavljali, da so količine premajhne in cene previsoke, prav tako pa je bila lokalna ponudba neorganizirana. Projekt je stremel k temu, da ne bi šolske jedilnice postale le razdeljevalnice hrane ampak bi ohranile svojo vlogo in še naprej nudile kuhano sezonsko pripravljeno hrano.

Lokalno okolje je dajalo signale, da so na tem področju možnosti za izboljšave kot tudi interes, da se nekaj spremeni. Interese so izkazovali tako ponudniki lokalne hrane kot tudi šole, ki so si prizadevale za vključitev čim večjega deleža lokalno pridelane hrane na svoje jedilnike. So pa pri dejanskem oskrbovanju šol obstajali določeni pomisleki in izzivi, kot so distribucija in dostava hrane, zagotavljanje zadostne količine živil, ne odvzem v poletnih časih, uskladitev cen, itd. Za vse naštete izzive je bilo potrebno najti rešitve.

 

 

Cilji

Dolgoročni cilj projekta je bil povečanje lokalne prehranske samooskrbe, to je povečanje lokalne pridelave, predelave in potrošnje lokalno pridelane hrane v lokalnem okolju.

Kratkoročna oziroma operativna cilja operacije sta bila razvoj uravnoteženih šolskih obrokov iz lokalnih živil, ki bodo ekonomsko, tehnološko, kulinarično in prehransko ustrezni ter vzpostavitev kratkih oskrbovalnih verig za lokalne šolske obroke.

 

Glavne aktivnosti

Bistven doprinos projekta Lokalna hrana v šole je povezovanje in vzpostavitev komunikacije med akterji, ki so vključeni v zagotavljanje lokalno pridelane hrane v šolah. V prvi fazi projekta se je oblikovala strokovna skupina, sestavljena z vodji šolske prehrane, šolskim kuharskim osebjem, kuharskim mojstrom in partnerji projekta. Njena naloga je bila priprava idejne zasnove lokalnih šolskih obrokov, tako vključitev novih jedi kot tudi preoblikovanje že obstoječih z vključitvijo lokalnih surovin, ter priprava zasnove tehnološkega načrta in ocene stroškov lokalnih šolskih obrokov.

Izhodišča za to aktivnost so rezultati projekta Šolska malica, kjer se je izkazalo, da je iz lokalnih živil mogoče pripraviti uravnotežene in cenovno sprejemljive šolske obroke. S tem pa se je tudi rešilo pomisleke šol o ceni lokalno pridelane hrane, saj se je ta uskladila s ponudniki. V strokovni skupine so se lahko tudi izpostavile težave in potencialni problemi, ki bi lahko nastali ter se z zgodnjo identifikacijo omogočilo njihovo reševanje. Ključno pri oblikovanju lokalnih šolskih obrokov je uporaba razpoložljivih lokalnih živil in prepoznava živil, ki bi se v lokalnem okolju lahko proizvajala.

Ponudba živil posameznih lokalnih ponudnikov je velikokrat nezadostna glede na velike potrebe javnih zavodov. Zato je bilo potrebno uskladiti potrebe osnovnih šol s ponudbo pridelanih živil, ki so bila na voljo ter spodbuditi lokalne pridelovalce in predelovalce k večanju ponudbe. S povezovanjem lokalnih ponudnikov smo lažje zagotovili večje količine in bolj pestro ponudbo lokalno pridelanih živil. S ponudniki lokalnih živil smo izvedli srečanja in jih spodbudili k povečanju ponudbe in ponudbi manjkajočih živil. Glavni cilj pa je bil predvsem njihovo povezovanje, da bi skupaj lahko nudili večje količine, ki bi zadostile potrebam šol, vsaj manjšim enotam. Za izvedbo dejanskih naročil lokalne hrane se je pripravil načrt dobave surovin za šolske malice in delavnica za osnovne šole za oblikovanje sklopov javnega naročila z ustreznimi merili za izbor kvalitetnih živil.

V drugi fazi projekta se je več delalo na zagotavljanju večjih količin. Ponudniki lokalnih živil so imeli zagotovljeno strokovno podporo, da bi zagotavljali zadostno in ustrezno ponudbo lokalnih živil, ki bi bile pripravljene na prevzem. Poleg izobraževanj in delavnic za kmetijske pridelovalce in predelovalce so potekala individualna in skupinska svetovanja na terenu. Pripravili smo seznam svetovalcev, ki so na terenu svetovali kmetijskim pridelovalcem in predelovalcem. Seznam strokovnjakov se je sproti dopolnjeval, glede na potrebe po strokovnem znanju v lokalnem okolju.

V procesu oskrbovanja šol z lokalnimi živili je pomemben segment tudi logistika - prevoz. Pri tem je pomembno, da je hrana ustrezno pripravljena, pakirana in pravočasno dostavljena. Pripravili smo nabor trenutnih in potencialnih distribucijskih poti od kmeta oziroma predelovalca živil do šol. Poudarek je bil na logistiki za zagotovitev živil za lokalne šolske obroke, ki so se oblikovali v prejšnjih aktivnostih projekta, za posamezne osnovne šole.

Skozi dve delavnici se je razdelala struktura in dejavniki oblikovanja cen lokalnih pridelkov in izdelkov ter za posamezne lokalne pridelke in izdelke izračunalo teoretične prodajne cene. Poudarek je bil na določitvi prodajnih cen za živila za lokalne šolske obroke s tem dvema delavnicami se je približalo ponudnike in osnovne šole, da so cene bile za obe strani sprejemljive.

Kot preizkus vseh aktivnosti, ki so se na matičnih in podružničnih šolah izvedli pilotni procesi kratkih oskrbovalnih verig. Zbrali so se odzivi akterjev in se na podlagi le-teh vnesle korekcije procesa za prihodnje izvedbe.

Za širjenje vedenja o samem projektu in pa tudi o možnostih javnih zavodov za naročanje lokalno pridelane hrane se je izvedlo tudi ozaveščanje različnih ciljnih skupin. Da bi spremembe podpirali, moramo najprej razumeti razloge za spremembe, zato se je izvedlo ozaveščanje o prednostih lokalno pridelane hrane, prilagojene za različne ciljne skupine.

 

Rezultati/koristi

Projekt je pospešil lokalno ekonomijo. S projektom se je povečalo prehranjevanje otrok z lokalno hrano v OŠ, vzpostavile so se kratke oskrbovalne verige, načrti in plani, ki OŠ poenostavljajo vključevanje lokalno pridelane hrane v šolske obroke. V izvedeno promocijo in delavnicami o prednostih lokalne pridelave je bilo ozaveščenih 676 posameznikov, tako učencev kot tudi staršev, šolskega osebja in širše javnosti.

Projekt je celostno vključil vse vpletene akterje za dosego skupnega cilja. V projektu je bilo vključenih 11 osnovnih in podružničnih šol z 270 učenci, ki so preizkusile proces pilotne izvedbe šolske malice s surovinami lokalnih ponudnikov.

V dobavo surovin za šolske malice je bilo vključenih 23 lokalnih ponudnikov oziroma kmetij in 201 lokalni ponudnik se je udeležil skupinskega svetovanja ali izkoristil možnost individualnega svetovanja.

Mreža in načrti dobave kratkih oskrbovalnih verig sta se vzpostavili s sodelovanjem različnih zainteresiranih strani. Le s komunikacijo šolskega osebja odgovornega za pripravo šolskih malic in ponudnikov lokalno pridelane ali predelane hrane se je omogočilo pilotne izvedbe šolskih malic.

Projekt se vsekakor lahko šteje kot primer dobre mreže na dveh ravneh. Na eni strani vzpostavitev mreže na nivoju lokalnih pridelovalcev, na drugi strani pa vzpostavitev mreže med partnerji projekta. S projektom je bila sistematično vzpostavljena mreža in mreženje med pridelovalci lokalne hrane, predelovalci in šolo kot porabnikom te hrane. Sistematični pristop je zagotovil vzpostavitev mreže, ki pa se bo v prihodnje po sedaj zastavljenih princip nadgrajevala z večanjem ponudbe in povpraševanja.

Vzpostavljena mreža na nivoju partnerjev je bila izvedena na podlagi kompetenc potrebnih za kvalitetno izvedbo projekta. Vodilni partner Razvojna agencija Sora d.o.o. je bil zadolžen za vodenje projekta. Zaradi svoje vpetosti v gospodarstvo in javne zavode lokalnega okolja je bil odgovoren za komunikacijo s šolami, kuharskim mojstrom in promocijo. Podjetje P-ino d.o.o. je sodelovalo pri razvoju jedilnikov, optimiziranju procesa od dobavitelja do porabnika, komunikaciji z dobavitelji, odpravljanju logističnih problemov in finančnem managmentu. Kmetijska gozdarska zbornica – Zavod Kranj pa je sodeloval na področju izobraževanja in svetovanja dobaviteljem za povečanje pridelave in predelave ter zagotavljanja ustrezne kvalitete izdelkov.

 

 

Kontakt

Vodilni partner: Razvojna agencija Sora, d.o.o., Poljanska cesta 2, 4220 Škofja Loka

Partner 1: P-ino, inovacije in razvoj podeželja, d.o.o., Martinj Vrh 24, 4228 Železniki

Partner 2: Chamber of Agriculture and Forestry of Slovenia, Kranj Institute, Cesta Iva Slavca 1, 4000 Kranj

 

Kontaktna oseba:

Vodilni partner: Mag. Jerneja Klemenčič Lotrič

Partner 1: Dr. Janez Benedičič

Partner 2: Majda Luznar

 

E-mail:

Vodilni partner: jerneja.lotric@ra-sora.si

Partner 1: info@p-ino.si

Partner 2: majda.luznar@kr.kgzs.si

 

Telefon:

Vodilni partner: 00386 4 50 60 222

Partner 1: 00386 40 886 394

Partner 2: 000386 4 511 27 02

 

Spletna stran:

Vodilni partner: www.ra-sora.si

Partner 1: www.p-ino.si

Partner 2: www.kgz-kranj.si

 

Dodatne povezave: https://las-pogorje.si/projekti/lokalna-hrana-v-sole/

 

 

Opis in fotografije je pripravil: ČZD Kmečki glas d. o. o. 

 

20180920 100427

20181004 100444

20181004 111239

20181004 111405 Tea workshop

IMG 20181004 113747

Pilotna izvedba šolske malice z lokalno pridelano hrano Osnovna šola Ivana Tavčarja Gorenja vas

Pilotna izvedba šolske malice z lokalno pridelano hrano Podružnična šola Bukovica

Deli informacije na svojih socialnih omrežjih

Kmetiji Vizjak dokazuje, da lahko z razvojem novih in inovativnih produktov ter z dobrimi trženjskimi pristopi tudi majhna kmetija (0,90 ha obdelovalnih površin) zagotavlja delavno mesto.

Mladi prevzemnik svoje izdelke in produkte stalno širi, izpopolnjuje in išče nove in inovativne produkte, tako so bili prvi, ki jim je uspelo združiti vino in začimbo čili, za svojo inovacijo pa so že na prvem mednarodnem tekmovanju v New Yorku prejeli 3 odličja. Svoje znanje stalno dopolnjuje tudi z izobraževanjem v tujini. Leta 2017 je bil izbran za najbolj inovativnega mladega kmeta v Sloveniji.

Odlikuje pa ga tudi zelo dober smisel za trženje, pri čemer je osnova osebno trženje - ena na ena, to pa dopolnjuje s socialnimi mediji, videi, organiziranjem dogodkov kot je npr. največji festival pikantne hrane v tem delu EU. Svoje izdelke uspešno trži v okviru trgovske mreže Jager in Tuš. Svoje poslanstvo in svoje produkte uspešno promovira tudi v tujini, npr. Amsterdam, Trst, Združene države Amerike, Velika Britanija, Japonska, Tajska ...

V Sloveniji ne dosegamo samooskrbe na področju rastlinske pridelave, prav tako se premalo pridelane zelenjave pri nas trži, zato je usmerjenost kmetije Vizjak tudi iz vidika strateških potreb slovenskega kmetijstva zelo pomembna.

S prevzemom kmetije in s samozaposlitvijo mladega prevzemnika kmetije se je konkurenčnost kmetije močno povečala. Razvijajo več dejavnosti na kmetiji pri tem pa stalno iščejo nove in inovativne produkte ter nove tržne poti.

Naložbe, ki jih izvaja v okviru podukrepa 6.1 Pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete, so namenjene predvsem posodobitvi kmetijske mehanizacije - nakup kladivnega mulčerja, posodobitev proizvodnje linije za predelavo čilija, prekopalnika in sejalnice. V sklopu naložbe je tudi postavitev novega čebelnjaka za izvajanje api-terapije ter njegove notranje opreme, del sredstev je namenjenih opremi za opravljanje dopolnilne dejavnosti.

 

Ozadje

Kmetijo Vizjak - kmetijo z vizijo je prevzel mladi prevzemnik Matic Vizjak leta 2016. Kmet je postal potem ko je v devetih letih zamenjal devet služb, prepotoval cel svet in se na koncu vendarle ustalil na svoji domačili. Ker je bil že po naravi rad zunaj, oče Silvo pa je čebelaril in mlel polnozrnato moko, se mu je priključil. Vse drugo je klasična zgodba o uspehu. Čiliji so tisto leto dobro rodili, Vizjakovim ni uspelo pojesti vseh svežih čilijev, zato so nastale prve omake, ki so sedaj velik uspeh. Tudi z medom so radi poizkušali nove stvari, razvili so kremni med in mu dodali goji jagode, ingver, cimet, čokolado ... Odziv ljudi je bil odličen.

Matic se je tako odločil za drzno odločitev, da preneha z iskanjem služb v tujini ter prevzame kmetijo in se na njej tudi zaposli.

Ker je kmetija zelo majhna, se ukvarjajo z različnimi dejavnostmi in tako dodajajo vrednost osnovnim kmetijskim pridelkom. Pri vsakem novem produktu mu je osnovno vodilo, da naredi nekaj kar ni še nihče ter seveda, da ustvari kar se da največji možni RVC – razlika v ceni (razlika med prodajno ceno brez DDV in nabavno ceno brez DDV). To jima z očetom tudi zelo dobro uspeva, saj sta tekom treh let dvignila tržno vrednost nekaterim osnovnim produktom od 300 % pa tudi do 1000 %!

Dejavnosti kmetije so:
- čebelarstvo (inovativni medeni izdelki, api turizem);
- pridelava in predelava čilijev (čili omaka, salse, žganjice, marmelade ...);
- mlevski izdelki; (polnozrnata brezglutenska moka);
- vinarstvo (prvo uradno pikantno vino na svetu);
- organizacija največjega festivala pikantne hrane v tem delu Evrope.


Matic Vizjak je idejni vodja, ambiciozen, inovativen, prodoren, tržnik, promotor in povezovalec. Na kmetiji je zaposlen za polni delovni čas. Leta 2017 je bil razglašen za inovativnega mladega kmeta Slovenije po izboru Zveze slovenske podeželske mladine.

 

‟Če bomo govorili samo o naših kmetijah, ne bomo nič spremenili v razmišljanju ljudi. Moramo se poglobiti in mlade spodbuditi, da lahko uspejo celo na majhnih kmetijah, ki merijo samo 2 hektarja. Vem, da je to za evropske kmetije smešna številka, a v Sloveniji je to realnost. Takšnim kmetijam je treba dati upanje in jim pokazati, da jim lahko uspe, če so njihovi cilji dovolj visoki in če so pripravljeni verjeti vanje.

(v nagovoru ob izbiranju evropskega mladega inovativnega kmeta)

 

‟Čisto drugačen občutek je, ko delaš zase, ko delaš z naravo, ko izpod tvojih rok nastane izdelek in ko dejansko vidiš, da ga je trg lepo sprejel. To mi daje veliko večje zadovoljstvo in zadoščenje. Prej je bil denar moja prioriteta, zdaj pa dam vsemu drugemu prednost, denar je samo posledica tega kar delam. Ko sem naredil to spremembo v glavi, se j etudi moje življenje čisto spremenilo. V teh nekaj letih kar sem doma, smo na naši kmetiji zelo napredovali. Veliko novih stvari je bilo narejenih na področju kmetijstva.

(iz intervjuja v reviji Narava zdravi)

 

 

Cilji

Vizija kmetije Vizjak je promocija kmetijske panoge skozi svojo uspešno življenjsko zgodbo, ter opogumiti mlade, da se da z inovativnimi pristopi preživeti tudi na 2 ha!

Glavne aktivnosti

Na kmetiji razvijajo več kmetijskih dejavnosti, to so čebelarski, čili in ekološki mlevski proizvodi. Proizvode tudi predelujejo in tržijo. V vseh fazah stalno iščejo možnosti za izboljšanje in razvoj novih, inovativnih produktov.

 

Čebelarski proizvodi

Število panjev so povečali iz 16 na 65. Posebnost njihovih čebelarskih proizvodov je povsem nova, inovativna kremna medena linija z modernim oblikovnim slogom ter močno dodano vrednostjo imunsko bogatih dodatkov, ki so jo poimenovali Melissé. Razvitih je več produktov.

Kremni med s:

- cimetom in cvetnim prahom;

- pravim kakavom

- bourbonsko vanilijo;

- čilijem;

- ingverjem;

- goji jagodami;

- meto in meliso;

- smrekovimi vršički.

Kremni med je naravni med v obliki kreme, ki je nastala s posebnim procesom mešanja. Je drobno kristaliziran med, ki ga z lahkoto mažemo, saj ima enakomerne, fine kristale, ki niso strjeni.

 

Čili proizvodi

V ponudbi je skupaj 10 čili produktov (omak), ki se predstavljajo pod vedno bolj prepoznavno blagovno znamko Čili Frik. Večino vseh sestavin pridelajo doma. Čili kombinirajo s sadjem, doma dimljeno papriko in najrazličnejšimi začimbami. Čilije gojijo doma v samo za to namenjenemu rastlinjaku, skupaj imajo okoli 800-1000 sadik in preko 20 različnih sort iz celega sveta. Čili dobro vpliva na zdravje, saj pospešuje metabolizem, uničuje mikrobe ...

Blagovni znamki prepoznavnost in prodaja iz leta v leto strmo naraščata, saj so v kratkem času dosegli prisotnost že v preko 60-ih, trgovinskih verigah, picerijah, gostiščih in butikih širom Slovenije. Njihov ambiciozni cilj pa prodaja na 100-ih lokacijah ter tako do leta 2019 postati največji proizvajalec čili omak v Sloveniji. Pred kratkim so prenovili in modernizirali proizvodno linijo tako, da so sposobni v krajšem času proizvesti mnogo več izdelkov. Spletna povezava do izdelkov: http://kmetija-vizjak.si/kategorija-izdelka/cili-frik/

 

Vinarstvo

Razvili so tudi prvo pikantno vino na svetu. Imajo dve zvrsti - Rosé in Svetlo.

- https://www.chilli-wine.com/si/domov/

- https://chillino.eu/

Čili vino je poseben unikaten izdelek, kombinacija vrhunskih sort, kletarjenja po starih metodah z dotikom sveže in pikantne note čilijev. Aroma vina je kompleksna, rahlo pikantna in dozorela. Receptura vina je zaščitena in je njihova intelektualna lastnina. Čili vino je bilo premierno predstavljeno maja 2016 na festivalu vina in čokolade v Podčetrtku. Takoj je prevzelo veliko medijsko pozornost. V prvem letu 2016 je bilo prodanih 450 steklenic, potrebno pa se je zavedati, da gre za vino višjega cenovnega razreda. Pričakovanje za leto 2017 so bila višja, saj so pripravili 4.000 steklenic belega in 1.000 steklenic rose vina – skupaj 3.000 l, v letu 2018 so pripravili 4.500 l. Ker se zelo aktivno promovirajo tudi v tujini jim je primarni cilj, da v letu 2019 prodajo še podvojijo.

 

Ekološki mlevski izdelki

Na kmetiji Vizjak pridelujejo tudi žita, in sicer piro, ajdo, belo koruzo, pšenico in sojo. Vsa žita so popolnoma ekološke pridelave za kar imajo tudi ekološki certifikat. Prvi mlin je namenjen samo mokam, ki vsebujejo gluten, na drugi mlin pa meljejo izključno žita, ki ne vsebujejo glutena, torej ajdo in koruzo.

 

Društvo ljubiteljev čilja slovenije

Matic Vizjak je ustanovitelj in predsednik Društva ljubiteljev čilija Slovenije ter organizator največjega festivala pikantne hrane v Sloveniji, ki ga je v zadnjih štirih letih obiskalo že okoli 17.000 ljudi! na samem festivalu pa gostuje kar 36 stojnic pikantne hrane.

Ideja za 1. Pravi čili festival v Sloveniji je prišla iz njegove velike ljubezni do čilija. Namen je izobraževanje in popularizacija pikantne hrane, ki je v Sloveniji še zelo mlada kulture. 

 

INOVATIVNOST IDEJE

Matic Vizjak se lahko pohvali s tremi inovativnimi idejami: pikantno vino (Chilli wine), kremna linija medu Melissé ter organizacija festivala 1. Pravi čili festival v Sloveniji.

Pravo pikantno vino (Chilli Wine) ni naredil še nihče. Z nazivom čili vino je sicer že označenih kar nekaj izdelkov v svetu, vendar gre za 100 % ekstrakte oz. čisti sokovi sveže stisnjenih čilijev, kjer se pulpa izloči pri čemer ni vina poleg, torej ne gre za kletarstvo ampak zgolj za delo v kuhinji.

Posebna in inovativna je tudi kremna medena linija z dodatki. Na trgu je že nekaj izdelkov navadnega medu s cimetom in čilijem, ne pa kremni med z goji jagodami, meto&meliso, pravim kakavom, smrekovimi vršički, ingverjem itd ...

Poseben in inovativen pa je tudi prvi čili festival v Sloveniji, ki ga vsako leto obišče več tisoč obiskovalcev, ima izjemen odziv v medijih in popularizira in izobražuje pikantno kulturo hrane.

Nekatera priznanja kmetije:

- Zlata & srebrna medalja za pikantno vino v Ameriki (Great American International Wine competition 2017).

- Srebrna medalja za pikantno vino v Ameriki ( Fingerlakes International Wine competition 2017).

- Zmagovalna pikantna omaka BBQ Smoky Jenna na državnem tekmovanju v Sloveniji.

 

Rezultati/koristi

-    Ekonomski:

Iz leta v leto beležijo strmo rast prodaje v vseh štirih segmentih. V letu 2019 imajo cilj odpreti dodatno delovno mesto. Ekonomski rezultati so:

- povečan obseg proizvodnih kapacitet;

- večja konkurenčnost kmetijskega gospodarstva;

- povečano trženje proizvodov;

- dvig kakovosti proizvodov;

- pridobljena nova znanja preko udeležbe na izobraževanjih.

- Prispevek k okolju in podnebju:

Kmetujejo na ekološki način in imajo pridobljen certifikat. Na kmetiji pa ne samo da kmetujejo na ekološki način, temveč gredo še korak dalje in kmetujejo na biodinamičen način, ki vzame še več časa in načrtovanja. Takšen način kmetovanja se je pri njih izkazalo za zelo dober, z izjemno rodnostjo, paradižniki so imeli tudi po 1.200 g, ena sadika čilija daje celo vedro plodov. Sami tudi kompostirajo, imajo velik kompost, na katerega odlagajo ves odpadni material s kmetijskih površin. Sami tudi fermentirajo koprivo in baldrijanove cvetove, s katerimi foliarno gnojijo, to daje rastlinam dušik, rast in odpornost. Dodajajo pa tudi bio gvano.

-    Socialni:

- generacijska pomladitev kmetije, pri čemer še vedno aktivno vključuje starše;

- lokalno skupnost so močno povezali s čili festivalom, saj se čuti utrip mesta pri sodelovanju in pomoči organizacije;

- na festivalu vsako leto zberejo veliko prostovoljnih sredstev, ki jih donirajo osnovni šoli, vrtcu in varstveno delovnem centru - za ljudi s posebnimi potrebami;

- od prejema naziva za Inovativnega mladega kmeta 2017 je postal tudi eden najglasnejših promotorjev kmetijstva v Sloveniji, saj redno predava na osnovnih in srednjih šolah, kjer spodbuja mlade, da se odločajo za ta poklic. Vse pogosteje predava tudi v raznih društvih, prireditvah ter poslovnih konferencah kot primer dobre prakse oz. motivator, da se s pravim pristopom in pozitivno naravnano miselnostjo da iz nič ustvariti kopico inovacij, ki vodijo na pot uspeha;

- njegov doprinos je prepoznala tudi že Evropa saj ga že vabijo na mednarodna predavanja v vlogi inovatorja in inspiratorja mladim tudi v tujino - samo v mesecu december 2018 dvakrat v Bruslju in Tirani.

- Povezovalni vidik:

Povezali so se z vinogradništvom Kolar iz Spodnje Ponkvice ter jih vpeljali v zgodbo pikantnega vina. Zavedajo se, da po prodoru v tujino sami ne bodo zmožni zadovoljiti vseh potreb izvoza. Ivan Kolar je vinar in enolog, ki je v razvoj pikantnega vina pripeljal tudi strokovnost.

Uspeli so vzpostaviti dobro sodelovanje z lokalno skupnostjo, med drugim z vključitvijo v čili festival, saj se čuti utrip mesta pri sodelovanju in pri organizaciji.

Matic Vizjak promovira kmetijstvo, kmetijske panoge, pridelavo in predelavo čilija po Sloveniji in Evropi in na ta način navdušuje mlade za kmetijstvo.

Imajo tudi spletno stran prevedeno v štiri jezike tako, da pošiljajo vino v vse EU države.

 

 

Kontakt

Matic Vizjak, Kmetija Vizjak

Zadrže 19, 3240 Šmarje pri Jelšah

Elektronski naslov: info@kmetija-vizjak.si

Telefon: 00386 41 913 999

Spletne strani:

http://kmetija-vizjak.si

https://www.chilli-wine.com/en/

https://chillino.eu/

 

PREDSTAVITVENI VIDEO Kmetije Vizjak

 

Opis in fotografije je pripravil: ČZD Kmečki glas d. o. o. 

 

 DSC6474 Chilli vino Matic Vizjak foto Janez Marolt

With a family

ciliji avgust 2016 15

IMG 1106

kmetijavizjak 1

With a father

With a president of Slovenia

 

 

 

 

 

 

Deli informacije na svojih socialnih omrežjih