Program podeželja

Primeri dobrih praks

Primeri dobrih praks (22)

Ozadje

Kmetija Flis po domače leži v Sp. Grušovljah pri Šempetru v Savinjski dolini, v občini Žalec na nadmorski višini 280 m. Na kmetiji obdelujejo med 60 in 70 ha kmetijskih površin. Na kmetiji živijo tri generacije. Kmetija se je specializirala v rejo krav molznic, v prirejo mleka in v zadnjih letih tudi v predelavo.

Na kmetiji Četina so namreč na pobudo očeta Jožeta že v letu 2009 poskusno začeli s predelavo mleka. Prostore so si ustrezno uredili v kletnih prostorih stare stanovanjske hiše. Ker so z dobrimi izdelki (skuto in mladimi siri) prepričali potrošnike, se je predelava iz meseca v mesec večala in iskali so rešitev za razširitev predelovalnih prostorov. Hkrati pa so imeli neustrezne pogoje za presušene krave izven laktacije, za krave, ki so zaradi poškodb in obolenj začasno premeščene iz proizvodne. Te so uhlevljali v starem gospodarskem poslopju. V letu 2016 so se odločili, da za mlado govedo, plemenske telice, presušene in poškodovane krave zgradijo nov hlev, star hlev pa uredijo v prostor za predelov mleka in degustacijo izdelkov.

 

‟Z naložbo v novi hlev za rejo presušenih krav in mlade govedi smo pridobili na vseh segmentih, kot so dobrobit živali in izboljšani delovni pogoji kot tudi na večji produktivnosti in izboljšanju konkurenčnosti kmetije. Z naložbo obnove starega gospodarskega poslopja pa postopoma višamo kapacitete predelanega mleka glede na povpraševanje po izdelkih na trgu. Z naložbo smo na kmetiji izboljšali pogoje dela v dejavnosti, racionalizirali delovni čas, dosegli večji delovni učinek, zmanjšali stroške na enoto proizvoda in glede na izpopolnjeno, tehnološko dovršeno opremo hladilnic smo računali tudi na izboljšanje kvalitete izdelkov ob vsem tem pa seveda tudi na primeren dohodek, ki bo omogočil normalno preživetje vseh družinskih članov in obstoj kmetije.‟ (Damijan Četina) 

Cilji

 

NOV HLEV ZA MLADO ŽIVINO

1, izboljšanje pogojev reje mlade živine

2. ureditev pogojev za telitev

3. izboljšanje pogojev za prehrano živali glede na potrebe

 

UREDITEV PROSTOROV ZA PREDELAVO:

  1. izboljšanje pogojev za predelavo mleka
  2. pridobitev novih strojev in posledično povečanje možnosti predelave mleka
  3. povečanje prepoznavnosti blagovne znamke: FLIS kjer se kravice same pomolzejo.

 

Cilji naložbe v novi hlev so dobrobit živali, izboljšani delovni pogoji in večja produktivnost in izboljšanje konkurenčnosti kmetije. Pričakuje se uspešna in učinkovita vzreja plemenskih telic, katere bodo poleg za lastno obnovo črede lahko šle tudi v prodajo.

Cilji iz dopolnilne dejavnosti so: predelavo mleka še povečati, kakovost izdelkov pa obdržati na trenutni visoki ravni, z novimi prostori pa izboljšati in razširiti vrsto ponudbe izdelkov, kar bo pripomoglo k večji konkurenčnosti in večji prodaji.

 

Glavne aktivnosti

  • Ogled in predstavitev kmetije in predelave mleka na kmetiji (prikaz poti mleka od krave do mlečnega izdelka)
  • degustacije mlečnih izdelkov  
  • vodene igre za otroke (ustvarjalne delavnice, plezanje po plezalni steni…)

 

Rezultati/koristi

Z naložbo v novi hlev za rejo presušenih krav in mlade govedi smo pridobili na vseh segmentih, kot so dobrobit živali in izboljšani delovni pogoji kot tudi na večji produktivnosti in izboljšanju konkurenčnosti kmetije. Z naložbo obnove starega gospodarskega poslopja pa postopoma višamo kapacitete predelanega mleka glede na povpraševanje po izdelkih na trgu. Z naložbo smo na kmetiji izboljšali pogoje dela v dejavnosti, racionalizirali delovni čas, dosegli večji delovni učinek, zmanjšali stroške na enoto proizvoda in glede na izpopolnjeno, tehnološko dovršeno opremo hladilnic smo računali tudi na izboljšanje kvalitete izdelkov ob vsem tem pa seveda tudi na primeren dohodek, ki bo omogočil normalno preživetje vseh družinskih članov in obstoj kmetije.

Kontaktna oseba

Damijan in Darija Četina, 

Spodnje Grušovlje 6, 3311 Šempeter v Savinjski dolini

Elektronski naslov: darja.cetina@gmail.com

Telefon: 051 325 810

Spletna stran:

http://kmetijaflis.si/

 

 

Opis in fotografije je pripravil: ČZD Kmečki glas d. o. o. 

 

DSC 8977 2

 DSC7078

DSC 9112 2

DSC 9270 2

DSC 9311

Flis 1

Brez naslova

Brez naslova 1

Brez naslova 2

Deli informacije na svojih socialnih omrežjih

Turistična kmetija Urška ima ekološko kmetijsko dejavnost in turistično dejavnost, ki ena brez druge na kmetiji ne bi mogle obstajati. V ekonomskem smislu podpirata ena drugo, da sta na ta način lahko rentabilni in nudita redna delovna mesta celotni družini.

Ozadje

Imamo ekološko kmetijo velikosti 14 hektarjev od tega je 5 hektarjev gozda, ostalo pa so obdelovalne površine. Smo majhna kmetija in naša prednost je ta da vse kar pridelamo postrežemo doma na mizi našim gostom. Imamo več kot 80 odstotkov svojih lastnih proizvodov. Zato imamo tudi zelo pestro pridelavo – od poljščin, zelenjave, sadja, lešnikov, jagodičevja,... pol hektarja vinograda in dva rastlinjaka. Smo kmetija kot so bile nekoč – z izjemno raznovrstno in samozadostno pridelavo (prireja živali in rastlinska pridelava). V našem primeru to pomeni, da pridelamo dovolj za lastno samooskrbo in dovolj za postrežbo našim gostom.

Na kmetiji se s turistično dejavnostjo ukvarjamo že 18 let. To dejavnost je nekdaj opravljala moja mama. Ko sem kmetijo in turistično dejavnost na njej nasledila kot mladi gospodar pa sva se z možem Jernejem oba na njej tudi zaposlila. Oba z možem sva namreč opustila redne službe (oba sva fakultetno izobražena, jaz sem ekonomistka, mož pa gradbeni inženir) in se v celoti posvetila dejavnostim na kmetiji. Pri najini odločitvi, da greva po svoji poti preživetja na lastni kmetiji, gre predvsem za veliko izboljšanje kvalitete življenja. Živimo od turizma na kmetiji. Naša kmetija ne bi preživela kot kmetija s klasično kmetijsko dejavnostjo – pri nas brez turizma ne bi bilo kmetije in brez kmetije s tako pestrostjo proizvodov ne bi bilo turizma. Obe dejavnosti sta tako močno povezani da ena brez druge ne bi mogle obstajati in tudi z možem ne bi mogla biti zaposlena na njej.

‟Ker doslej nismo imeli ustreznega hleva nismo mogli govoriti, kljub ekološki pridelavi krme, o ekološki prireji živali. Imeli pa smo tudi potrebo po še enem rastlinjaku. S prijavo na razpis za podukrep 6.1. iz PRP pa smo dobili priliko da čim prej v celoti postanemo ekološka kmetija. Razpis se nam je ponudil kot priložnost, da svoje cilje uresničimo prej kot bi jih sicer. Prvič smo se tudi lahko prijavili na nek tak razpis kot je bil podukrep PRP 6.1. Pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete. Ta razpis nam je bil pisan na kožo. Doslej smo pri vsakem razpisu izpadli, ker smo imeli premajhno proizvodnjo – recimo za namakanje mi nimamo 1 ha površin. Tisto kar bi rabili za lastno porabo in za porabo v turistični dejavnosti pridelamo na manjših površinah. Za posamezne kulture imamo premajhne površine, šparglje imamo recimo na manj kot 100 m2 in zato nismo upravičeni do nekega dodatka, čeprav jih pridelujemo ekološko.‟ (Urška Topolšek Planinšek) 

Cilji

Cilj je bil, da smo v celoti ekološka kmetija. S trajnostjo se na kmetiji ukvarjamo že več kot desetletje in cilj nam je, da se na našem primeru izobrazijo tudi drugi ljudje, da naše znanje in izkušnje prenesemo na njih.

 

Glavne aktivnosti

Ko smo prejeli pozitivno odločbo na našo vlogo smo najprej kupili in postavili nov rastlinjak ter kupili okopalnik (motokultivator) s katerim lahko obdelujemo površine tako v rastlinjakih kot na manjših obdelovalnih površinah. Sedaj pa prenavljamo še hlev, v katerem bomo imeli vgrajen tudi video nadzor. Prenova hleva se nam je zavlekla, ker so bili gradbeniki ob sedanji konjukturi preveč zasedeni. Z prenovo hleva smo pravkar pričeli in jo bo končana v roku enega meseca. Že v lanskem in začetku letošnjega leta smo zaradi obnove pričeli s praznenjem hleva in nismo nadomeščali novih živali. Po zaključku njegove prenove pa bomo šli v nakup živali iz ekološke reje.

 

Rezultati/koristi

-    Ekonomski:

Direktnih finančnih učinkov ne bo. Predvsem si bomo olajšali delo in si prihranili nekaj časa. S postavitvijo novega rastlinjaka pa smo dosegli to, da nam površine v enem rastlinjaku pozimi počivajo. S prenovo hleva pa se bo zmanjšala tudi količina dela pri prireji živali. Na ta način se nam bo predvsem močno povečala kvaliteta našega življenja, kar pa je težko merljivo s finančnega vidika.

-    Okoljski:

Projekt nam bo prinesel za nas, glede na naše želje po popolnoma trajnostnem načinu gospodarjeja, velik pozitiven učinek. Odslej bodo namreč tudi naše živali rejene pod vsemi pogoji ekološke prireje in kmetija bo kot celota delovala povsem na trajnosten način.

 

- Povezovalni vidik:

Naša kmetija je član Združenja turističnih kmetij Slovenije.Imamo tudi mednarodni certifikat Green key, ki potrjuje, da je vse kar vidite na naši kmetiji slovenskega izvora. V okviru certifikacije Zelene sheme slovenskega turizma pa smo prejeli certifikat Green Accommodation.

 

Kontaktna oseba

Turistična kmetija Urška, Urška Topolšek Planinšek

Križevec 11 a, 3206 Stranice

Elektronski naslov: info@kmetija-urska.si

Telefon: 00386 31 249 812

Spletne strani:

http://www.kmetija-urska.si

 

PREDSTAVITVENI VIDEO: Postavitev rastlinjaka in prenova hleva - Turistična kmetija Urška

 

Opis in fotografije je pripravil: ČZD Kmečki glas d. o. o. 

 

IMGP8533

IMGP8534

IMGP8536

IMGP8538

IMGP8544

IMGP8547

Deli informacije na svojih socialnih omrežjih

Na posestvu Sončni raj, kmetiji na kateri gospodari Bogdan Mak z družino, gre za inovativni pristop ohranjanja naravne raznovrstnosti in trajnostnega razvoja. Na posestvu Sončni raj urejajo trajnostne nasade tako za dobrobit čebel kot tudi ljudi. Posvetili so se ekološki rastlinski pridelavi, ekološkemu sadjarstvu, predelavi ekoloških pridelkov ter ekološkemu čebelarjenju. Svoje znanje in izkušnje pa v okviru učne poti na posestvu ter delavnic in raznovrstnih dogodkov delijo z obiskovalci.  

 

Ozadje

Odločitev za mladega prevzemnika kmetije je bila za Bogdana Mraka precej smela. Nekdo, ki že ima kmetijo, ve kaj bo počel naprej, Bogdan Mak pa je v trenutku odločitve s kmetovanjem šele pričel. V okviru njegovega nekoliko drugačnega, nekonvencionalnega pogleda na kmetijstvo, ko se je sam začel vse na novo učiti, obiskovati raznorazna izobraževanja tako na temo pridelave kot predelave kmetijskih pridelkov, je ob tem iskal tudi možnosti, kako ostalim ljudem ponuditi ne le prehranske produkte temveč tudi pridobljeno znanje. Na kmetiji so začeli pripravljati razne spremljevalne dogodke kot so hoja po žerjavici, meditacije ob zvokih gongov, spust po vrvi zipline, gradnja lesenih objektov,... A to je vse neka dodatna ponudba, vezana na naravo – tem dejavnostim ne moremo reči, da so kmetijske. A kmetijo, ki daje življenje in tudi možnosti za izvajanje teh dejavnosti, dopolnjujejo z neko dodano vrednostjo. S takšnim načinom želijo biti vzor ostalim kmetijam, ki iščejo neke dodatne dejavnosti za preživetje. To je pravzaprav smisel njihovega kmetovanja, konkretno projekta mladega prevzemnika - na trajnosten način popolna oživitev nekdaj zapuščene kmetije.

Z ženo Petro nisva bila nikoli kmetovalca. Prvotna želja je bila najeti opuščeno kmetijo ali vsaj eno njivo, na kateri bi posejala nekaj zelišč in nekaj industrijske konoplje. Priliko sva dobila na tej kmetiji, ki sem jo poznal že iz mladih dni. Najprej sva najela le njivo, jo skrbno obdelovala, kasneje pa je prišla ponudba s strani lastnika za najem celotne kmetije ob pogoju, da jo vzorno obdelujeva. Po njegovi smrti pa so dediči predlagali, da jo odkupiva. Kmetija, ki se je zaraščala več kot petindvajset let, je bila v začetku v zelo slabem stanju. Z ženo Petro sva v tistem času morala že v zgodnjih jutranjih urah, pred najino redno službo (jaz sem inženir lesarstva, ona pa ekonomistka) hoditi na njivo okopavat zelišča. Ob najemu celotne kmetije pa je bilo za naju to preveliko breme. Zalogaj je bil prevelik in odločil sem se, da pustim službo, ter se v celoti posvetim delu na kmetiji, ki mi je pomenila nov izziv in je bila potrebna celotne oživitve. Ko pa sva kmetijo odkupila, sem postal mladi prevzemnik in ob tem kandidiral za podukrep 6.1. iz PRP – Pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete.‟ (Bogdan Mak) 

Cilji

Glavni cilj je bila revitalizacija opuščene kmetije in v petih letih na kmetiji ustvariti učilnico na prostem. Cilj je tudi, da kmetija preživi družino. Z razširjeno ponudbo so na kmetiji že ustvarili dve delovni mesti, želijo pa čim prej dodati še eno. Želijo se specializirati za prozvodnjo čajev, ki jih je v Sloveniji težko dobiti. To so recimo čaji iz mete in melise na nek drugačen način. Cilj je tudi na ekološki način pridelana in ekološko sušena zelišča ponuditi proizvajalcem kozmetike, ki čutijo potrebo po visoko kvalitetnih zeliščih, vzgojenih v Sloveniji. Čaje sicer tržijo tudi preko večjega trgovskega sistema, vendar ne zgolj zaradi zaslužka, temveč predvsem zato, da na ta način promovirajo svojo kmetijo. Cilj jim je, da večino pridelkov kot končne izdelke prodajo končnim kupcem, polizdelke pa obiskovalcem kmetije in jih ob tem še naučijo kako iz njih izdelati končne izdelke.

‟Glavni cilj nam je bil revitalizacija opuščene kmetije in v petih letih ustvariti na naši kmetiji učilnico na prostem. Cilj je tudi, da kmetija preživi družino. 

Glavne aktivnosti

Sredstva, ki so jih pridobili, so porabili za obnovo bivalnega objekta s kletjo, ki jim služi za skladiščenje pridelkov. V tem času so za preživetje morali na trgu nastopiti tudi že z nekim produktom in to je bila marmelada iz buč, ki jo dobro tržijo. Pridelavo buč in njihovo predelavo v marmelado vsako leto povečujejo. Ob tem so pričeli še s sejanjem industrijske konoplje in se intenzivno ukvarjati s tem, na kakšen način jo optimalno pridelati in predelati (posušiti), da iz nje dobijo najkvalitetnejši čaj. Glede na to, da je teren zelo plazovit, so se odločili, da strme terene zasadijo in zasejejo z avtohtonimi rastlinami. Postavili so tudi čebelnjak, porušili dotrajane kmetijske objekte in se lotili izgradnje novega lesenega objekta, v katerem bodo poleg prostorov za hrambo in sušenje zelišč imeli tudi prostor za izvedbo raznih delavnic in izobraževanja. Najeli pa so tudi še 9 hektarjev dodatnih površin in tako skupaj s 5 lastnimi hektarji danes kmetujejo na 14 hektarjih površin. Trenutno imajo tudi 12 panjev čebel, v marcu pa bodo na novo naselili še 28 čebeljih družin. V okviru projekta so naredili tudi spletno stran s spletno trgovino ter izvedli nekaj odmevnih in dobro obiskanih dogodkov ter izobraževalnih delavnic.

 

Rezultati/koristi

-    Ekonomski:

Kmetija se lahko že sama vzdržuje in preživi ter nudi že dve redni delovni mesti.

-    Okoljski:

Ob trajnostnem kmetovanjuo ohranjanje okolja in povrnitev avtohtonih rastlin ter ustvarjanje biodiverzitete.

 

-    Socialni:

Vsa večja dela na kmetiji - od sejanja, vzgoje rastlin, pobiranja pridelkov in njihove predelave - poskušajo opraviti na način, da jih združijo z nekim dogodkom, namenjenim širši množici, ki si na ta način pridobi nova znanja in izkušnje. Cilj je privabiti ljudi, da pri njih preživijo del časa v naravi, da pridejo k njim po znanje. Na primer kako si z naravnimi sestavinami izdelati nek prehranski ali kozmetični izdelek, kako pospraviti z njiv in sadovnjakov pridelke in kako jih predelati. Pri njih pa lahko kupijo tudi vse te naravne sestavine, posušena zelišča in ostale pridelke.

Na posestvo Sončni raj obiskovalci pridejo po novo izkušnjo in doživetje. Izvedli so projekt Zasadimo.si, v katerega so vključili krajinske arhitekte, poznavalce avtohtonih rastlin in obiskovalce njihove kmetije. Pri tem so se omejili na to, da je avtohtono vse tisto, kar v Sloveniji raste že najmanj 350 let. Vsak obiskovalec posestva je lahko sam posadil rastlino ali zasadil drevo. V okviru petih dogodkov, ki jih je skupaj obiskalo preko 700 ljudi, so zasadili raznovrstne rastline in ustvarili največji medoviti park z avtohtonimi rastlinami na Štajerskem. Temu so namenili nekaj več kot 2,5 hektarja travnikov, ki jih želijo spremeniti v ekstenzivne travniške sadovnjake, na katerih bo vladala biotska raznovrstnost, značilna za to območje. Zasadili so jablane, češnje, hruške, slive, bezeg, rakitovec, češmin, dren in razno jagodičevje. Skupaj 450 sadnih dreves in preko 9000 rož, zelišč in trav – skupaj kar 9500 rastlin. 9500 sadik rastlin so posadili zato (eno rastlino za vsakega desetega prebivalca Maribora z okolico), da s tem simbolično v ta medeni park preslikajo številčnost populacije mesta in hkrati pokažejo, da je tudi v tako velikem mestu možno narediti spremembo pri ohranjanju in varovanju narave. Da je to spremembo možno doseči tudi na nivoju države in sveta.

Ob prvem Svetovnem dnevu čebel 20. maja 2018 pa so pripravili Medeni dan, ki so ga popestrili številni zanimivi in znani gostje. Poleg kulinaričnih delavnic, delavnic o izdelavi naravne kozmetike in številnih otroških animacij so obiskovalci lahko preiskusili tudi zipline Čebelji let. Ta je zasnovan kot simulacija čebeljega leta. Z eno jeklenico se spustiš iz velikega panja v gozd in se po drugi vrneš v panj. Dogodek je bil zasnovan tako, da ljudje na lokacijo niso mogli priti s svojim vozilom temveč so iz parkirnega mesta v Mariboru imeli organiziran brezplačni avtobusni prevoz na njihovo kmetijo. Letos (2019) so dogodek ponovili na enak način.

Preko Lokalne akcijske skupine TOTI LAS so izvedli tudi projekt Kmetija za zdrav življenjski slog, v okviru katerega so izdelali učno pot s kmečko lopo, čebelnjakom in razgledno ploščadjo na drugi strani hriba. Iz vsega tega skupaj pa je nastala učilnica na prostem.

- Povezovalni vidik:

Kljub 8 ha obdelovalnih površin nimajo lastnih strojev, ker se jim zdi, da bi bilo ekonomsko nesprejemljivo, če bi jih imeli. Vse stroje najemamo od ostalih ekoloških kmetov, ki z določeno mehanizacijo razpolagajo. Vključeni so v zadrugo Dobrino, so njeni ustanovni član, saj menijo, da je v zadružništvu in medsebojnem sodelovanju prihodnost.

 

Kontaktna oseba

Bogdan Mak, Posestvo sončni raj, 

Vodole 2, 2229 Malečnik

Elektronski naslov: bogdan@sonce.je

Telefon: 00386 51 472 554

Spletne strani:

http://www.mismo.bio

http://www.posestvosoncniraj.si

https://www.facebook.com/pg/posestvosoncniraj

PREDSTAVITVENI VIDEO: Bogdan Mrak - mladi prevzemnik na Posestvu sončni raj

 

Opis in fotografije je pripravil: ČZD Kmečki glas d. o. o. 

 

IMGP8503

IMGP8500

IMGP8501

IMGP8507

 

 

Deli informacije na svojih socialnih omrežjih

Kmetija Drinovec je sodobna kmetija z mladim prevzemnikom, ki se zaveda, da je na trgu lahko konkurenčen le, če kvalitetno pridelavo nadgradi z visokotehnološko opremo za manipulacijo s pridelki (najsodobnejšo pakirno linijo).

 

‟Za investicijo smo se odločili, ker smo se na kmetiji že dalj časa soočali s prostorsko stisko pri skladiščenju in pakiranju kmetijskih pridelkov. Prav tako pa smo potrebovali tudi primernejši in pred vremenskimi vplivi zavarovan prostor za spravilo kmetijske mehanizacije. Te pomanjkljivosti so nam onemogočale povečevanje obsega pridelave krompirja in ostalih poljščin (korenje, čebula, rdeča pesa,...). Prav tako pa so nadaljnja opravila s pridelki kot so čiščenje, prebiranje, tehtanje in pakiranje potekala prepočasi, glede na potrebe naših kupcev. Zato smo se odločili za investicijo v izgradnjo modernega skladišča in prostora za čiščenje in pakiranje pridelkov. Da bi delo potekalo hitreje smo se odločili tudi za nakup optičnega sortirnika, ki samodejno sortira po velikosti, obliki, volumnu in napakah na zunanjosti krompirja. Zgradil pa smo tudi nadstrešni prostor za kmetijske stroje in uredili dvorišče pred novimi objekti. Za investicijo smo se odločili zato, da svojim kupcem (trgovskim verigam) hitreje dostavimo naročeno blago še boljše kvalitete in da za to potrebno delo opravimo hitreje.‟ (Gregor Drinovec)

 

Ozadje

Na kmetiji Drinovec so imeli bistveno premalo prostora za manipulacijo (skladiščenje, prebiranje in pakiranje) in za ta opravila v prostorski stiski so porabili veliko časa in pa tudi potrebne energije. Prvotno so pridelovali na 45 hektarjih obdelovalnih površin. Danes obdelujejo okrog 60 hektarjev obdelovalnih površin, od tega pridelujejo krompir na 30 ha, čebulo na 15 ha in korenje na 15 ha. Njihova želja pa je, da še povečajo tako površine kot količine pridelkov. Z zastarelo mehanizacijo in ob ročnem prebiranju pridelkov so porabili veliko časa. Poleg tega pa so morali pri ročnem prebiranju in pakiranju sodelovati vsi člani družine. Samo prebiranje pa je bilo napornejše in manj zanesljivo ter seveda zamudno. Pokazala se je tudi potreba po več različnih načinih pakiranja. Pomanjkanje pokritih površin za spravilo kmetijske mehanizacije pa je slabo vplivalo tako na zanesljivost kot življenjsko dobo kmetijskih strojev.

 

Cilji

Cilj kmetije je povečati obseg kmetijskih zemljišč v uporabi za približno 30 % v prvih petih letih po zaključku naložbe in s tem tudi povečati količino pridelkov. Njihov cilj je tudi zadostiti vse pestrejšemu povpraševanju kupcev po zelo različnih oblikah pakiranja in različnih kvalitetah pridelkov. Vsa dela, vključno z dobavo kupcem, pa želijo opraviti kar najhitreje. Novo skladišče in prebiralno pakirna linija pa jim bo omogočalo, da kupcem dobavljajo vrhunsko kvaliteto pridelkov točno na določen čas. Nekaterim kupcem dobavljajo vsak dan sproti. Na ta način želijo še potrditi tako kakovost pridelave kot tudi to da z vsakim trenutkom in dejanjem opravičujejo dobro ime njihove kmetije, standardov in GAP certifikata.

 

Glavne aktivnosti

Začeli so v letu 2016 z izgradnjo skladišča – sama zgradba je v dveh etažah, spodnji je skladiščni zgornji pa je namenjen prebiranju in pakiranju. Objekt služi za spravilo in pakiranje njihovihpridelkov. Poleg izgradnje skladišča so zgradili strojno lopo – nadstrešek za spravilo kmetijske mehanizacije. V okviru gradbeno obrtniških del novogradnje objektov so uredili tudi dvorišča pred objekti. Ko je bila glavna stavba zaključena, so vanjo postavili stroje v letu 2017; najprej tehtnico in pakirni stroj, kmalu zatem pa še prebiralnegi stroj. V spodnji etaži nameravajo urediti še hladilnico za korenje.

Na začetku njihove prebiralno-pakirne linije je zalogovnik, ki dozira krompir v pralno/polirni stroj, ta pa ga odvaja po tekočem traku na prebiralno mizo, kjer ga ročno preberemo (kalibriramo), od tu pa gre na tehtnico in potem v pakirni stroj. Po novem pa bo ročno prebiranje nadomeščeno z optičnim sortirnikom krompirja Celox XT-P prizvajalca Newtec. Newtecov optični sortirni stroj za krompir, je namenjen razvrščanju krompirja po velikosti, obliki in kakovosti v enostopenjskem postopku. Aparat sortira opran krompir neposredno, kar odpravlja potrebo po predhodnem razvrščanju in zmanjševanju potrebe po ročnem delu, hkrati pa zagotavlja dosledno kakovost in visoko zmogljivost. Merila za razvrščanje po kategorijah (kalibracija) so takoj prilagodljiva glede na trenutne potrebe. Stroj je sestavljen iz treh glavnih delov, odseka za dovajanje, odsek kamere in sortirni odsek (Spinaflex). Iz odseka za dovajanje krompir po traku potuje v odsek kamere, V razdelku s kamero se vsak krompir pregleda in s tem zbira točne podatke o velikosti, obliki in kakovosti površine. Odsek kamere je opremljen s 3 kamerami, ki posnamejo vsak krompir do 45-krat. Vsak se oceni glede na parametre razvrščanja, ki jih izbere operater. Ko krompir zapusti odsek kamere, ga poseben tekoči trak Spinaflex prenaša vsakega posebej na pravo (določeno) izstopno mesto. V njihovem primeru bodo 4 izstopna mesta za štiri različne kvalitetne razrede. Na koncu pa je še izstopno mesto za krompir neustrezne kvalitete.

 

 

Rezultati/koristi

-    Ekonomski:

Delo bo opravljeno veliko hitreje, potrebno bo manjše število ljudi na liniji, ki bodo lahko v tem času opravljali dela na obdelovalnih površinah, še posebej se bo to obrestovalo v sezoni pobiranja pridelka z njiv. Pozimi ga enostavno vzameš iz skladišča – v sezoni, recimo zgodnji krompir, pa ga je potrebno zgodaj zjutraj izkopati in spakirati, da je že isto dopoldne na prodajnih policah trgovcev. V tem času bo odslej lahko nekaj ljudi na njivi, ostali pa bodo na pakirni liniji.

Prednosti, ki jim jih prinaša nov prebiralni stroj pa so: optimalna uporaba krompirja, prihranki stroškov dela, povečana prepustnost pakirne linije in povečana zanesljivost zahtevanih parametrov po posameznih kvalitetnih razredih.

-    Okoljski:

Po novem bodo lahko spakirali okoli 12 ton na uro, pred tem so jih spakirali kvečjemu 4 tone. Na ta način se prihrani poraba energije in vode za pranje pridelkov na vhodu prebiralno- pakirne linije.

-    Socialni:

Kmetija bo še naprej lahko nudila redno delo vsem njenim članom.

- Povezovalni vidik:

Prodajajo v trgovske centre in zadrugama Cerklje ter Sloga. Kmetija Drinovec je tudi član KZ Naklo in Gospodarskega interesnega združenja GIZ Krompir .

 

Kontaktna oseba

Gregor Drinovec, Okroglo 1a, 4202 Naklo

Elektronski naslov: Grega.drinovec@gmail.com

Telefon: 00386 41 571 403

PREDSTAVITVENI VIDEO: Novogradnja skladišča za moderen način skladiščenja, čiščenja in pakiranja pridelkov - kmetija Drinovec, Naklo

 

Opis in fotografije je pripravil: ČZD Kmečki glas d. o. o.

 

IMGP8474

IMGP8477

IMGP8478

IMGP8485

IMGP8487

IMGP8493

 

Deli informacije na svojih socialnih omrežjih

Na območju Lokalne akcijske skupine Prlekija (LAS Prlekija) aktivnosti terapevtskega jahanja in turističnega jahanja še niso bile razvite, še posebej ne v primeru, ko gre za udeležbo več partnerjev pri razvoju projektne ideje od spodaj navzgor. Operacija predstavlja novost na območju LAS-a, ker tega še ni na tem območju in tudi širšem ne, bo pa izvajanje aktivnosti različnih oblik konjeništva dostopno okoliškim prebivalcem, gostom njihovih nastanitvenih turističnih kapacitet v apartmajih, turistom iz bližnjih term, otrokom v šolah in vrtcih ter osebam z omejenimi prirojenimi gibalnimi zmožnostmi, ki potrebujejo terapevtsko jahanje. V širšem pogledu je predvidena tudi organizacija srečanj konjenikov z jahanjem in vožnjo vpreg. Projekt je tipičen primer dobrega mrežnega sodelovanja partnerjev LAS Prlekija, Prleške razvojne agencije, Turističnega društva Mala Nedelja - Radoslavci in prijavitelja projekta Antona Vrbnjaka. Načelo pristopa LEADER “od spodaj navzgor” zagotavlja sodelovanje lokalnih akterjev pri sprejemanju odločitev za doseganje razvojnega cilja, in sicer razširitev turistične ponudbe. Razvoj aktivnosti projekta sledi načelom povezovanja partnerjev v mreže, sodelovanja in inovativnosti.

Na ekološki in turistični kmetiji Antona Vrbnjaka kmetujejo na 10 ha površin in pridelujejo večinoma pšenico in koruzo, imajo pa še 5 ha gozda. Imeli so nekaj konj vendar so želeli ponuditi njihovim dnevnim obiskovalcem in gostom, ki pri njih počitnikujejo, ter lokalni skupnosti nekaj več, zato so z dopolnilno dejavnostjo jahanja kmetiji želeli dodati še turistični pomen. To jim je omogočila finančna podpora iz naslova ukrepa LEADER, saj sami ne bi zmogli nabaviti vseh osnovnih sredstev za jahanje, urediti manežo ter daljše terenske jahalne poti, še manj pa zaposliti strokovnega inštruktorja jahanja, ki bi lahko vodil tudi otroške jahalne tabore.

 

‟S svojo ponudbo, ki jo promoviram tudi preko turističnega društva, okoliških term in z lastno promocijo, izvrstno dopolnjujem osnovno kmetijsko dejavnost.‟ (Anton Vrbnjak)

 

‟Z uresničevanjem projekta smo zadovoljni tudi predstavniki LAS Prlekija, saj zaznavamo zadovoljstvo in dvig kakovosti območne turistične ponudbe, zadovoljstvo hotelskih animatorjev, v okviru terapevtskega jahanja pa inovativnost in povezovanje s šolami in vrtci ter zadovoljstvo staršev, še posebej v primeru težjih vedenjskih motenj otrok in mladostnikov. Takšne celovite terapevtske ponudbe še ni bilo na voljo, sedaj pa se ta mreža tudi s pomočjo omenjenega projekta pravkar vzpostavlja.‟ (predstavnik LAS Prlekija)

 

Ozadje

V kontekstu turistične ponudbe Turističnega društva Mala Nedelja-Radoslavci, ki v navezi z njimi kot prijavitelji projekta deluje kot partner, kot vodilni partner pa nastopa Prleška razvojna agencija, so priključeni še gospodarski subjekti Bioterme Mala Nedelja, Terme Banovci ter okoliške šole in vrtci ter zavodi. Na kmetiji ponujajo poleg rekreativnega terenskega jahanja še turistično vožnjo za goste s kočijo ter tečaje jahanja po javnih poteh in gozdnih cestah, s tem pa spodbujajo lokalni razvoj podeželskega območja LAS Prlekije. Ponudba rekreacijske infrastrukture bo potencialno spodbudila okoliške prebivalce in njihove goste ter goste iz bližnjih term, da bodo začeli podrobneje spoznavati bogato turistično ponudbo regije, njihove kulturne in kulinarične posebnosti ter kakovost turističnega bivanja v neokrnjeni naravi, hkrati s tem pa se bodo zaradi njihovega zgleda tudi drugi odločili in se lotili izvesti kakšno od podjetniških znanj in predlogov, ki jo še oblikujejo.

Predstavnik LAS Prlekija poudarja, da projekt sodi v okvir lokalne razvojne strategije LAS Prlekija, izbor tega projekta je namreč perspektiven za razvoj turizma na podeželju in je obetaven še zlasti zaradi dejstva, da učinkovito dopolnjuje ponudbo bližnjih hotelov. Kmetija Vrbnjak je bila v preteklosti v smislu turistične ponudbe že aktivna, saj so ponujali nastanitvene zmogljivosti, na osnovi zanimanja gostov pa so dodali še privlačno ponudbo turističnega jahanja ter zaposlili inštruktorico terapevtskega jahanja in s tem zapolnili vsebino aktivnosti LAS Prlekije, katere namen je dvig območne turistične privlačnosti.

 

Cilji

Cilj kmetije je spodbujanje in povezovanje lokalne ekonomije s poudarkom na turizmu in konkretno nove storitve njihove domačije s turističnim jahanjem, izboljšanje kakovosti življenja na podeželskem območju Prlekije in popestritvijo ponudbe k zdravemu načinu izkoriščanja prostega časa, zdravstveno terapevtskim jahanjem, bogatitvijo kulinarične ponudbe in navsezadnje druženju ljubiteljev konj in jahanja ob kulturnih in družabnih srečanjih. Ne gre spregledati vloge kmetije, ki jo ima oz. jo bo imela na izboljšanje samopodobe prebivalcev Prlekije navzven in izpeljavo ukrepov za varovanje narave in trajnostnega upravljanja z naravnimi viri. Projekt ne potrebuje dodatne energije in z aktivnostmi ne bo obremenjeval okolja, bo pa z ureditvijo jahalnih poti v naravno okolje vzdrževal njeno urejenost.

 

Glavne aktivnosti

Aktivnosti se izvajajo v dveh sklopih, in sicer v prvo fazo sodi nabava kočije in spremljajoča oprema za konje, osnovna sredstva za jahanje in učenje jahanja ter ureditev terenskih jahalnih poti z usmerjevalnimi tablami.

V drugo fazo sodi priprava zemljišča za jahalno manežo v velikosti 20 x 40 m, zaposlitev inštruktorja – terapevta, organizacija prvega srečanja konjenikov in vožnja vpreg. Ponudba jahanja in vožnje z vprego se bo izvajala na celotnem območju LAS Prlekija, po potrebah pa bo kmetija zastopana z vožnjo s kočijo ali konji na kulturnih prireditvah tudi širše. S tako vzpostavljeno vertikalno povezavo med vlagateljem kot izvajalcem ter partnerji bo področje turistično oživelo s ponudbo, ki je na tem območju nova, vsekakor pa sodi v kontekst strategije lokalnega razvoja LAS Prlekija.

 

Rezultati/koristi

-    Ekonomski:

Projekt vodi k razširitvi turistične ponudbe območja Prlekije in ima tako ekonomske kot socialne učinke. Razviden je 15 % porast obiska turistične kmetije oziroma porast uporabe storitev tako turističnega (vožnja s kočijo ter jahanje po jahalni poti) kot terapevtskega jahanja, s pomočjo projekta pa so na kmetiji implementirali tudi novo delovno mesto inštruktorja terapevtskega jahanja. Očitne so koristi tudi na socialnem področju, saj se kmetija povezuje z lokalnimi ponudniki turističnih storitev, pa tudi vrtci in šolami, v prihodnosti pa načrtujejo še tesnejše sodelovanje z okoliškimi zavodi, ki delajo s telesno ali psihično motenimi osebami. Projekt uresničuje temeljna načela pristopa LEADER, in sicer sodelovanje, inovativnost ter povezovanje v mrežo.

-    Socialni:

Terapevtsko jahanje je zdravilska dejavnost, ki ugodno vpliva na gibalne in psihosocialne funkcije ter dinamično zdravljenje. Namenjeno je odpravljanju ali zmanjševanju bolezni in motenj, pa tudi razvoju potencialov, samouresničevanja, razvoja socialnosti in humanega odnosa do živali in ljudi. V razvojni fazi projekta so najpogostejši uporabniki terapevtskega jahanja okoliške šole in vrtci. Izvajanje je možno le z za to usposobljenimi inštruktorji z veljavno licenco. Terapevtsko-pedagoško jahanje zajema pedagoške, psihološke, psihoterapevtske in socialno-integrativne učinke s pomočjo izučenega konja pri otrocih, mladostnikih in odraslih pri naslednjih indikacijah: vedenjske motnje, težave pri učenju, čustvena prizadetost, težave na socialnem in emocionalnem področju.

- Povezovalni vidik:

Projekt je zgleden primer dobrega mrežnega sodelovanja med Turističnim društvom Mala Nedelja – Radoslavci, Biotermami Mala Nedelja, Termami Banovci ter okoliškimi vrtci in šolami. Povezovanje v mrežo lokalnih partnerstev v Prlekiji predstavlja izmenjavo izkušenj. Razširitev klasične konjeniške ponudbe je spodbudila sodelovanje predvsem med turističnim društvom ter okoliškimi termami, ki v želji po animaciji gostov promovirajo storitev ponudnika jahanja na urejeni jahalni poti ter možnosti vožnje s kočijo po neokrnjeni naravi Prlekije. Terapevtsko jahanje povezuje v sodelovanje predvsem šole in vrtce ter ponudnika terapevtskega jahanja.

 

Kontaktna oseba

Anton Vrbnjak, Kuršinci 19, 9243 Mala Nedelja / LAS Prlekija, Prešernova ul. 2, Ljutomer

Elektronski naslov: tk.vrbnjak@gmail.com

Telefon: 00386 31 705 646

www.turisticna-kmetija-vrbnjak.si

www.las-prlekija.com

 

Opis in fotografije je pripravil: ČZD Kmečki glas d. o. o.

 

IMG 6948

IMG 6950

WP 20181207 10 22 04 Pro

IMG 6955

 

Deli informacije na svojih socialnih omrežjih

V okviru tega projekta so se uredile štiri mestne tržnice v Mežiški dolini. Na Ravnah na Koroškem so že imeli tržnico, zato je šlo v tem primeru za obnovo starih in postavitev novih prodajnih mest ter dopolnitev infrastrukture (elektrifikacija). Na Prevaljah in v Mežici pa je šlo dejansko za novogradnje, kajti prej tu tržnic niso imeli. V Črni na Koroškem pa je zaradi specifičnosti razpotegnjenega mesta z okoliškimi vasmi šlo za nakup osmih premičnih stojnic, ki jih uporabljajo ob raznih prireditvah, v naseljih Rudarjevo in Žerjav pa so dejansko na novo uredili tudi tržni prostor s prodajnimi mesti (prodajne hiške) in vso potrebno infrastrukturo, kjer imajo lokalni pridelovalci možnost prodaje svojih produktov.

 

Ozadje

"Želja in potreba lokalnih skupnosti na območju naše LAS Mežiške doline je bila, da bi vsako mestece ali kraj imel nek centralni kraj, na katerem se ne bi dogajala izključno prodaja, temveč tudi druge vzporedne dejavnosti. Pojem mestnih tržnic že od nekdaj pojmujemo tudi kot neko stičišče, kjer se ljudje, poleg tega da nakupujejo, tudi srečujejo in družijo." (ga. Viktorija Barbič, LAS Mežiške doline)

 

Cilji

Cilj je bil ureditev prostorov za prodajo in s tem spodbuda lokalnim pridelovalcem, da svoje pridelke in izdelke prodajo v lokalnem območju in da se postopno poveča lokalna pridelava in predelava.

Strateški oz. dolgoročni cilji izvedbe operacije so:

  • vsestranski razvoj občin in razvoj mestnih središč;
  • popestritev turistične ponudbe v Mežiški dolini;
  • boljši ekonomski položaj območja in nova delovna mesta;
  • večja samooskrba območja ter
  • dvig nivoja zavedanja prebivalstva o pomenu zdrave prehrane in boljše zdravje prebivalstva.

Operativni cilji operacije pa so bili:

  • vzpostaviti osnovne pogoje za trženje lokalnih pridelkov in proizvodov v mestih in s tem spodbuditi razvoj ponudbe in povpraševanja po lokalnih proizvodih in storitvah za večjo trajnostno lokalno samooskrbo ter za boljši ekonomski položaj območja in nova delovna mesta;
  • oživitev dogajanja v mestnih jedrih - vzpostaviti pogoje za povezovanje in zbiranje vseh generacij s celotnega območja doline (preprečevanje socialne izključenosti določenih ciljnih skupin) ter
  • povezanost štirih mestnih tržnic (model delovanja tržnic).

 

Glavne aktivnosti

UREDITEV TRŽNICE NA RAVNAH NA KOROŠKEM

Na obstoječi tržnici na Ravnah na Koroškem so bile izvedene naslednje aktivnosti:

  • Na območju tržnice sta na dveh mestih nameščeni označevalni tabli z obojestranskim napisom “MESTNA TRŽNICA”;
  • Na območju tržnice so urejena priključna mesta za elektriko;
  • Obnovljenih je bilo 7 prodajnih lesenih hišic. Dela so zajemala barvanje hišic z illumina barvo za osvetlitev in izdelavo ter montažo dodatnih kovinskih in lesenih strešnih obrob;
  • Kupljenih je bilo 10 premičnih stojnic, narejenih iz smrekovega masivnega lesa, ki so površinsko zaščitene z lak lazuro v zelenem odtenku. Ostrešje je krito z nepremočljivim platnom z natisnjenim grbom občine. Stojnice imajo odlagalno polico.

UREDITEV TRŽNICE NA PREVALJAH

Izvedene so bile naslednje aktivnosti:

  • Postavljena je bila jeklena nadstrešnica v tlorisni površini 50 m2;
  • Kupljena in postavljena sta bila dva kontejnerja zaprtega tipa za prodajo izdelkov. Kontejnerja sta opremljena z dodatno notranjo opremo, ki je nujna za delovanje tržnice tudi v zimskem času (umivalnik, bojler za sanitarno vodo, radiator,...);
  • Urejen je bil odprti prostor cca 15 m2 za prodajo izdelkov na prostem – na primer suha roba in drugi večji izdelki.;
  • Kupljen in postavljen je bil sanitarni kontejner, ki je predelan tako, da omogoča uporabo tudi invalidom, saj zadošča vsem normativom (širina vrat, dovolj velik prostor za obračanje, dodatno so se uredile klančine za premagovanje ovir). Sanitarni kontejner je opremljen z dodatno notranjo opremo, ki je nujna za funkcioniranje tudi v zimskem času (umivalnik, bojler za sanitarno vodo, radiator, zaščita instalacij);
  • Postavljen je bil pitnik, na novo so bila posajena drevesa;
  • Območje tržnice smo opremili tudi z urbano opremo (klopi, koši za smeti);
  • Urejenih je bilo 14 parkirišč, vključno s parkirnim mestom za invalide;
  • Obnovljene so bile inštalacije: vodovod, kanalizacija, elektrovod in javna razsvetljava.

UREDITEV TRŽNICE V MEŽICI

V Mežici je bil zgrajen lahek, odprt objekt tlorisne površine cca 140 m2. Konstrukcija objekta je betonska (betonski stebri), zunanji del je obdelan z lesenimi letvicami, prav tako je lesen strop objekta. Na vzhodni in zahodni strani je fasada objekta iz Alucobond materiala in na zahtevo Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije bo obraščena z zelenjem. V objektu so betonski stebri ob katerih bomo kasneje postavili pulte za prodajo pridelkov, izdelkov ipd. Z zadnje strani tržnice je možen dostop za dostavo. Objekt bo, poleg dejavnosti tržnice, namenjen tudi za razna druženja. Gre za objekt odprtega tipa z urejenim odvodnjavanjem, z vsemi elektrovodi, javno razsvetljavo ter urejenim javnimi sanitarijami. Za izgradnjo objekta smo pridobili gradbeno dovoljenje. Z investicijo smo uredili dobre pogoje za prodajo lokalnih pridelkov in izdelkov ter tako ponudnike locirali na enem mestu. Prav tako želimo vzpostaviti boljše vzdušje v samem centru kraja ter z raznimi dogodki in prireditvami popestriti življenje kraja.

UREDITEV TRŽNIC V OBČINI ČRNA NA KOROŠKEM

Nabava pomične opreme za delovanje tržnic: Kupljeni sta bili dve leseni prodajni hiški in osem lesenih stojnic - pomična oprema, ki se lahko postavi na katerokoli lokacijo v občini.

Ureditev tržnice v naselju Rudarjevo je zajemala:

  • Ureditev prostora – izravnava in polaganje tlakovcev;
  • Ureditev elektrifikacije in vodovodne napeljave, Ureditev/zasaditev gredic, Nakup in postavitev enega koša, dveh klopi in enega korita za vodo s pipo na zadnjem delu;
  • Postavitev ene označevalne table;
  • Postavitev pomične opreme - predvidoma dve stojnici in ena lesena hiška (pomična oprema se lahko postavi tudi drugje na območju občine).

Ureditev tržnice v naselju Žerjav je zajemala:

  • Ureditev elektrifikacije in vodovodne napeljave;
  • Ureditev/zasaditev gredice;
  • Nakup in postavitev enega koša, dveh klopi in enega korita za vodo s pipo na zadnjem delu;
  • Postavitev ene označevalne table;
  • Postavitev pomične opreme - predvidoma dve stojnici in ena lesena hiška (pomična oprema se lahko postavi tudi drugje na območju občine). 

Izvedene so bile tudi promocijske in motivacijske aktivnosti:

  • organizacija različnih dogodkov za aktiviranje lokalnih ponudnikov, prebivalcev in obiskovalcev. Aktivnosti je izvedlo Turistično društvo Črna: Pregled lokalnih ponudnikov kmetijskih in rokodelskih izdelkov; Pripravljen je bil promocijski material - letaki in vabila za društva ter obvestilo o delovanju tržnic in otvoritvenem dogodku;
  • Organizacija semanjega dne - otvoritev tržnice Rudarjevo;
  • Organizacija dneva za izmenjave na tržnici;
  • Načrt dogodkov na tržnicah Rudarjevo in Žerjav v prihajajočih mesecih.

 

Rezultati/koristi

-    Ekonomski:

Z izgraditvijo oz. ureditvijo tržnic bodo dani pogoji za prodajo doma pridelane, zdrave hrane s čimer se bo izboljšala kvaliteta življenja v občinah, saj bodo do tovrstnih pridelkov prišli tudi prebivalci, ki se ne ukvarjajo s kmetijstvom in ne pridelujejo hrane sami. Delu lokalnega prebivalstva bo dana priložnost za dodatni vir dohodka, na drugi strani pa se bo izboljšala ponudba zdrave in sveže zelenjave ter drugih artiklov za lokalno prebivalstvo in turiste, ki nas bodo obiskali. Za enkrat, glede na to, da smo projekt praktično komaj zaključili, sicer opažamo povečan pretok prebivalstva na teh lokacijah, tudi nekaj več ponudbe, vendar o nekih konkretnih podatkih še ne moremo govoriti. O tem bo več znanega v prihodnjem letu

-    Okoljski in podnebni:

Z vzpostavitvijo lokalnih tržnic povečujemo lokalno pridelavo in predelavo hrane, ki je porabljena lokalno. S tem prispevamo tako k urejeni kulturni krajini kot k zmanjševanju ogličnega odtisa povzročenega z dolgimi transportnimi potmi in intenzivno pridelavo hrane.

- Socialni:

Z načrtovano operacijo se zasleduje cilj vzpostavitve in ureditve mestnih tržnic v urbanih naseljih in vzpostavitev modela za njihovo delovanje in povezovanje. Prepoznana je potreba dviga nivoja samooskrbe z vzpostavitvijo mreže ponudnikov in uporabnikov viška pridelane hrane v lokalnem okolju.

 

Kontaktna oseba

LAS Mežiške doline, ga. Viktorija Barbič

Naslov: Prežihova ulica 17, 2390 Ravne na Koroškem

Elektronski naslov: info@las-md.si

Telefon: 00386 2 82 17 860

Spletna stran: http://www.las-md.si/

PREDSTAVITVENI VIDEO: Ureditev mestnih tržnic v Mežiški dolini, Koroška

 

Opis in fotografije je pripravil: ČZD Kmečki glas d. o. o. 

 

IMGP8373

IMGP8384

IMGP8383

tržnica mežica gradnja 2

tržnica mežica gradnja 3

Tržnica na Prevaljah 

Deli informacije na svojih socialnih omrežjih

Ekološka kmetija Bena Bajde je inovativna družinska kmetija, ki verjame v napredek, inovativnost in v razvoj. Skozi leta dela, učenja in izkušenj so uspeli ustvariti vrhunske in edinstvene izdelke, ki dobivajo priznanja in prepoznavnost v domačem in v mednarodnem prostoru. Koriščeni ukrepi Programa razvoja podeželja 2014-2020 niso vzpodbudili le njihove ekološke pridelave oljčnega olja, temveč tudi inovativni pristop k pridelavi in predelavi. Njihova zadnja inovacija (patentirana) je postopek stiskanja oljk z ultrazvokom, pri čemer porabijo manj časa, manj energije in dosežejo boljšo kvaliteto stisnjenega oljčnega olja z več antioksidanti, kot pri običajnem hladnem stiskanju. Na inovativen način so pristopili tudi k varstvu dreves oljk in njihovih plodov pred škodljivci.

Njihovi nasadi se razprostirajo na 3,7 ha površin v zaselkih Grbci, Šared in Jagodje v zaledju občine Izola in skupaj štejejo preko 1000 dreves. Leta 1990 je bilo 3 ha veliko terasasto zemljišče v vasi Grbci še gozd, sčasoma pa je to zemljišče postalo 3 ha velik oljčni nasad. V preteklosti so pri varstvu oljčnikov pred naleti oljčne muhe sledili navodilom svetovalne službe in porabili veliko količino zaščitnih sredstev. Po vključitvi v ukrep KOPOP - Uporaba metode konfuzije in dezorientacije ter Uporaba feromonskih in lepljivih vab za potrebe spremljanja škodljivih organizmov pa sami izvajajo vsakodnevni monitoring in če je potrebno takoj preventivno ukrepajo ter ob tem porabijo bistveno manj zaščitnih sredstev, časa in energije. Izboljšala pa se jim je tudi kvaliteta pridelka.


‟Smo majhni pridelovalci in imamo zelo butično proizvodnjo vsega. Ampak radi bi se razlikovali od drugih in imeli čim širši spekter izdelkov, narejenih iz oljčnega olja ali listov. Ljudje so se v zadnjem času veliko bolj obrnili nazaj v naravo in razmišljajo ekološko, zato jim poskušamo ponuditi čim več izdelkov, narejenih iz res najboljših sestavin, tako da je tudi naše milo narejeno iz ekološkega olja. Za oljčne liste pa je vse več povpraševanja in tudi za vložene oljke. ‟ (Beno Bajda)

 

Ozadje

Ker se naleti oljčne muhe dogajajo različno glede na mikrolokacijo je zelo pomembno, da vsak posameznik sproti opazuje kaj se mu v oljčniku dogaja. Razlika v trenutni ogroženosti pred naletom muhe se lahko pojavi že pri 50 metrih višinske razlike med oljčniki ali 200 metrov dolžinske razdalje med oljčniki. S svojimi opažanji (vsakodnevnim monitoringom) g. Beno Bajda seznanja tudi lastnike sosednjih oljčnikov in jih na ta način opozori na pravočasno ukrepanje tako v njihovo korist kot tudi lastno. Z usklajenim delovanjem na čim večjem območju se namreč zelo poveča učinkovitost zaščite pred naleti oljčne muhe. Vse to pa vodi v kvalitetnejši pridelek in po predelavi v kvalitetnejše oljčno olje.

 

Cilji

Na prvem mestu je g. Benu Bajda pomembno, da sta njegov pridelek in izdelek zdrava in ne da sta količinsko obilna. Cilj mu je pridelava zdravega živila. To je tudi smisel vseh njegovih naporov pri ekološki pridelavi in predelavi.

 

Glavne aktivnosti

Pri njihovem načinu ekološke pridelave je treba izvajati vsakodnevni monitoring in če je potrebno preventivno takoj ukrepati. G. Beno Bajda sam postavlja feromonske vabe (Cromotrap). Svetovalna služba ima sicer svoje vabe (Dacotrap). Razlika med tema dvema vabama pa je, da imajo vabe Cromotrap tri feromonske pilule in delujejo v vse smeri, zato lahko natančneje določimo iz katere smeri nam grozi nalet oljčne muhe. Ker te vabe muho privabljajo intenzivneje, je treba monitoring opravljati vsak dan zjutraj in zvečer in ne enkrat na teden kot je to v primeru monitoringa, ki ga pri g. Bajda izvaja svetovalna služba. V ekološki pridelavi je zelo pomembno takojšnje ukrepanje saj se ne da delovati kurativno temveč zgolj preventivno. Treba je v najkrajšem možnem času zajeziti nalet muhe. S takšnim načinom porabijo bistveno manj škropiv, kot bi bilo sicer potrebno. Ko ugotovijo, da je v vabi kritično število ujetih muh, kar je jasen znak za prihajajoči nalet, takoj poškropijo z ustreznim dovoljenim pripravkom zgolj eno vejico na tisti strani drevesa iz katere grozi nalet. Pri njih je to običajno vzhodna stran. Škropijo pa le vejice brez plodov na drevesih zunanje vrste na terasi. Na ta način porabijo na hektar površine oljčnega nasada le 10 litrov pripravljenega škropiva. S tem prihranijo pri stroških za nabavo škropiva, pri porabljenem času in pri porabljeni energiji. Morda je slabost tega načina le v tem, ker je to škropljenje treba opraviti ročno. S tem načinom  v oljčniku tudi omogočajo ohranjanje in razvoj predatorjev, naravnih sovražnikov oljčne muhe, kot so recimo pikapolonice in drugi insekti. S tem ohranjajo naravno ravnovesje, ki bi bilo ob konvencionalnem načinu pridelave zaradi rabe fitofarmacevtskih sredstev porušeno.

 

Rezultati/koristi

-    Ekonomski:

Poglavitni rezultat njihovega dela, vzpodbujenega z ukrepi PRP 2014-2020, sta kvalitetnejši pridelek in kvalitetnejše oljčno olje. Zaenkrat imajo okrog 1000 dreves, med njimi je okrog 400 dreves še mladih, ki v povprečju dajo 10 ton pridelka. Pridelujejo ekstra deviška oljčna olja, narejena z izjemno hladnimi postopki, ki omogočajo njihovim oljčnim oljem, da so tudi dobitniki najprestižnejših priznanj. Pridelujejo oljčno olje sorte belica z naravno visoko vsebnostjo antioksidantov, oljčno olje sorte maurino, ki dopolni značaj jedi in ga obogati. Pridelujejo pa še Cuvée, oljčno olje s sadežnostjo in pikantnostjo belice, ki ga omehča nežen maurino.

Ves svoj pridelek prodajo na lastnem pragu v lastni oljarni brez posrednikov. Glede na njihovo inovacijo (stiskanje s pomočjo ultrazvoka – fotografija spodaj) pa razmišljajo, da bi njihovo vrhunsko oljčno olje kot zdravo živilo ponudili tudi v lekarnah. Sicer pa kupci prihajajo od vsepovsod, ne le iz Slovenije, temveč tudi iz tujine, recimo Švice, Italije, Hrvaške, celo iz Amerike. Med njimi so tudi takšni, ki kupijo po nekaj deset litrov olja. Ker pridelajo okrog 1500 litrov olja, še ne razmišljajo, da bi ga ponudili trgovskim sistemom. Ekološke oljke rastejo v njihovih certificiranih oljčnikih, ekstradeviško oljčno olje pa pridobivajo v ekološko certificirani družinski oljarni.

Pridobili so certifikat (Bureau Veritas) o ekološki pridelavi/predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil in imajo uradni znak Evropske unije za ekološka živila. Pogoji in pravila so zapisani v Uredbi Sveta (ES) 834/2007 in Uredbi Komisije (ES) 889/2008. Prav tako imajo tudi certifikat Zaščitena označba porekla. So prejemniki mednarodnih nagrad: Extragold medal Biol Novello 2017, Extragold medal Biol 2018, Silver medal Olive Japan 2018 (The Olive Oil Sommelier Association of Japan).

Poleg tega, da koristijo ukrep M10 KOPOP, koristijo še Ukrep M11 – Ekološko kmetovanje in Ukrep M13 – OMD.

-    Okoljski in podnebni:

S pravočasnim zgodnjim pobiranjem plodov zagotavljajo optimalno zrelost v času predelave v olje in s tem kar najvišjo vsebnost antioksidantov v olju. Posebej za doseganje visoke vsebnosti antioksidantov v oljčnem olju so razvili in tudi že patentirali (v Sloveniji) novo tehnologijo stiskanja olja brez termične obdelave. To pomeni izjemno in ne le ekstra hladno stiskanje. To je nov postopek, pri katerem se masa ne segreva (doslej se je po uredbi EU masa segrevala do 27 stopinj celzija in to se je smatralo za kot hladno stiskano oljčno olje). Po novem postopku segrevanje ni potrebno in čas predelave se skrajša za 20 minut, toliko je tudi prihranka pri porabljeni energiji. Po analizah, ki so jih opravili lani, je v na ta novi način stisnjenem oljčnem olju do 30 odstotkov več antioksidantov. To pa je pravzaprav tisto kar v oljčnem olju kot zdravem živilu iščemo.

Pri hladnem stiskanju (maksimalno do temperature 27°C) še ne pride do kemičnih sprememb sestavin olja. Plodove se zmelje, zmesi in olje centrifugira ter nato prelije ali filtrira. Med postopkom ni dovoljeno dodajati ničesar razen vode. Pri njihovem novem postopku z ultrazvokom pa sploh ni nobenega segrevanja. Zato je kakovost še boljša.

- Socialni:

Vsa dela v oljčnikih in v oljarni (Torkla d.o.o.) opravijo v družinskem krogu, poleg g. Bena še dve hčerki in sin, ki bo postal tudi mladi prevzemnik.

Kljub lastnemu vsakodnevnemu monitoringu, še vedno sodelujejo s kmetijsko svetovalno službo, tako pri spremljanju njihovih napovedi glede tehnoloških ukrepov v oljčnikih. Prav tako pa jim svetovalna služba pomaga pri pripravi vlog za kandidaturo na sredstva PRP.

Povezani so v Društvo oljkarjev slovenske Istre. Ker se naleti oljčne muhe dogajajo različno glede na mikrolokacijo, je zelo pomembno, da vsak posameznik sproti opazuje, kaj se mu v oljčniku dogaja. Razlika v trenutni ogroženosti pred naletom muhe se lahko pojavi že pri 50 metrih višinske razlike med oljčniki ali 200 metrov dolžinske razdalje med oljčniki. S svojimi opažanji (vsakodnevnim monitoringom) g. Beno seznanja tudi lastnike sosednjih oljčnikov in jih na ta način opozori na pravočasno ukrepanje tako v njihovo korist kot tudi lastno. Z usklajenim delovanjem na čim večjem območju se namreč zelo poveča učinkovitost zaščite pred naleti oljčne muhe.

- Prenosljivost: 

Glede na pozitivne izkušnje kmetije Bena Bajda bi se lahko takšen način uporabe feromonskih vab za namen monitoringa in s tem manjše porabe fitofarmacevtskih sredstev, energije in časa lahko prenesel tudi v druge države.

 

Kontaktna oseba

Beno Bajda

Nazorjeva ulica 15, 6310 Izola

Elektronski naslov: beno.bajda@gmail.com

Telefon: 00386 41 964 428

Spletna stran: www.torkla.com

PREDSTAVITVENI VIDEO: Sonaravna pridelava oljk in inovativno stiskanje oljčnega olja z ultrazvokom na kmetiji Bena Bajde, Izola

 

Opis in fotografije je pripravil: ČZD Kmečki glas d. o. o.

 

IMGP8249

 

 

IMGP8252

Foto: Stiskanje s pomočjo ultrazvoka.

 

IMGP8254

 

 

IMGP8261

 

 

IMGP8277

 

 

IMGP8284

 

 

 

Deli informacije na svojih socialnih omrežjih

 Izpostavljamo primer dobre prakse, ki je še kako pomemben za ohranjanje našega okolja, ker je to primer, ko s pomočjo sodobne tehnologije ekološka mlekarna, ki je v zadružni lasti, pomaga pri ohranjanju podeželja, zaposluje lokalno prebivalstvo, predeluje lokalno surovino in proizvaja vrhunske in inovativne izdelke iz ekološke pridelave mleka.

 

Kot ekološka mlekarna se zavedamo, da moramo okolico kar najmanj obremenjevati z izpusti in zato smo želeli zmanjšati porabo čistil, vode, časa in energije ter zagotoviti maksimalno varnost tako za zaposlene v mlekarni kot za okolje v katerega smo umeščeni.  Za dolino Soče, ki je eden od naravnih in turističnih biserov Slovenije, je življenje in delo v mlekarni Planika izjemnega pomena, ker vsi kmetje, ki živijo v tej dolini in ki redijo krave molznice lahko oddajo vse količine mleka v našo mlekarno. In ne samo to, da je zagotovljeno in ohranjeno življenje po naših vaseh, zagotovljeno je tudi to, da je pokrajina obdelana, da je dolina Soče lepa in da je privlačna tudi za turiste. Naloga nas, ki delamo v mlekarni Planika, tudi s pomočjo teh novih pridobitev, pa je odkupiti vse kar je pridelano v tej dolini, to čim bolje predelati in potem prodati našim kupcem.‟ (Anka Miklavčič Lipušček)

 

 

Ozadje

Problem je bil v starem centralnem sistemu čiščenja, pranja, proizvodnih linij (vseh naprav, cevovodov, cistern, posod ...), s katerim smo lahko čistili istočasno le eno linijo ter za to čiščenje porabljali veliko čistil, vode, energije in časa. Poleg tega je bilo potrebno sprotno prilagajanje posamičnega čiščenja, glede na to, kaj se je na posamezni liniji proizvajalo. Vsi ti zamudni procesi so nam povečevali stroške in zmanjševali proizvodni izkoristek. Hkrati pa je star sistem za našo ekološko mlekarno pomenil tudi veliko tveganje.

Cilji

S tem projektom, ki je računalniško voden, smo želeli zagotoviti izjemno dobro pranje vseh naprav, vseh cevovodov, cistern in vseh posod, ki jih imamo v sami mlekarni. Ob tem smo želeli zagotoviti manjšo porabo čistil, vode in delovnega časa. Cilj pa je bil tudi doseči tako kar največjo varnost naših zaposlenih v sami mlekarni in bistveno boljšo varnost za okolje.

Glavne aktivnosti

V ta projekt je bilo poleg nas vključenih veliko zunanjih izvajalcev. Najprej je bilo potrebno urediti primerne prostore kamor smo umestili nov CIP (Cleaning In Place) sistem pranja, nato je sledila nabava vse potrebne opreme. V samo izvedbo CIP smo vključili tudi dobavitelje čistil, s katerimi smo optimizirali proces čiščenja s tem da smo na podlagi ustreznih meritev natanko določili tako porabo čistil, vode in potrebnega časa. Potrebno je bilo tudi izobraževanje za vse naše zaposlene, ki s tem sistemom upravljajo.

Rezultati/koristi

-    Ekonomski:

Količina letno predelanega mleka je trenutno nekaj manj kot 600.000 litrov, veliko ga izvažajo v Italijo. Letno pa količina predelanega mleka narašča za približno 5 %.

Istočasno je možno z različnimi recepturami čistiti kar tri proizvodne linije s čimer je bistveno zmanjšana poraba časa ter omogočena tudi večja količina predelanega mleka.

Mlekarna Planika svoje izdelke predeluje v tradicionalne in tudi čedalje bolj inovativne izdelke, kot so siri z vršički konoplje, divjim origanom in dimljeno postrvjo iz Soče, kar dodaja njenim blagovnim znamkam in izdelkom dodano vrednost na trgu.

Podjetje ves čas gradi tudi na razvoju novih in inovativnih izdelkov, za kar prejemajo tudi priznanja:

Posebna nagrada Inštituta za nutricionistko za inovativnost pri spodbujanju lokalne pridelave in predelave živil 2018. Mlekarna Planika odkupuje in predeluje izključno mleko, pridelano na hribovitih lokalnih območjih. Na ta način pomembno pripomorejo k obdelanosti kmetijskih površin, ohranjanje panoge in lokalnemu zaposlovanju. Posebno pozornost posvečajo svežemu pasteriziranemu mleku, ki ima zaradi načina pridelave značilen poln okus. Na to vplivajo prehrana živali, način vzreje, visokogorski predeli odkupljenega območja, kjer se živina poleti pase. Takšno mleko je tudi odlična surovina za raznolike mlečne izdelke, ki jim z veliko mero inovativnosti dodajajo zanimive lokalne sestavine.

Priznanje častnika Finance za najboljše živilo po izboru potrošnikov 2018. S sirom Dobra misel Mlekarna Planika nadaljuje zgodbo o pristnih mlečnih izdelkih iz Soške doline. Osnova zanj je sir Kober, ki ga delajo iz mleka iz hribovskih kmetij v Posočju. Močno sladkobno, a prijetno aromo mu daje divji origano, ki mu po domače rečemo tud dobra misel, po čemer so tudi poimenovali sir. Divji origano nabira lokalna zeliščarica, od katere mlekarna odkupuje zelišča.

 

-    Okoljski in podnebni vidik:

Na prvem mestu je zagotovljeno izjemno dobro pranje proizvodnih linij in bistveno zmanjšana poraba čistil in vode.

Mlekarna Planika je aktivno vključena tudi v naslednje ukrepe PRP 2014–2020:
- Ekološko kmetovanje (M11): 102,76 ha travinja
- Plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami - OMD (M13): 102,87 ha
- Dobrobit živali (M14): 117 živali

Junija 2018 so odprli ogledno ekološko posestvo »Bogata« v Bovcu z okrog 130 kravami molznicami., kjer imajo prirejo ekološkega mleka za linijo svojih ekoizdelkov – mleka, jogurta s konopljinim oljem in sira. Da bi popestrili turistično ponudbo Bovca in zlasti družinam z otroki ponudili prijetno doživetje v naravi med živalmi, so posestvo priredili za oglede, kjer si lahko obiskovalci ogledajo krave in ovce na paši, spoznajo pa tudi zgodovino mlekarstva v Posočju. Izvejo kakšna je razlika med ekološkim in konvencionalnim mlekom, in vidijo, kako mleko predelajo.

Mlekarna Planika je v shemi ekološka pridelava in predelava, za kar ima pridobljene tudi ustrezne certifikate.

- Socialni vidik:

Z načrtnim prisotopom podjetja, da odkopujejo vse mlekov v Dolini Soče, torej tudi od manjših višinskih kmetij, pomembno prispevajo k zaposlovanju in prihodkom na kmetijah.

- Povezovalni vidik:

Mlekarna Planika je zadružno podjetje v lasti Kmetijske zadruge Tolmin, ki združuje 201 članov. Mlekarna Planika odkupuje vse mleko od svojih lokalnih kmetov, v mrežo je vključenih 95 kmetov, ki vsi prihajajo z lokalnega območja Posočja in Idrije.

Pri razvoju svojih izdelkov se povezujejo tudi z drugimi dobavitelji kot je lokalna zeliščarka, ki zagotavlja divjo origano za njihov inovativni sir Dobra misel in z ekološko kmetijo Ileršič, ki dobavlja konopljo za njihov prav tako nagrajeni inovativni izdelek sir s konopljinimi vršički ter jogurt s konopljinim oljem.

- Prenosljivost:

V okviru projekta je več stvari, ki so lahko prenosljive na druga območja:

- povezovanje kmetov v zadrugo

- razvoj inovativnih izdelkov preko vključevanja lokalnih sestavin

- posodobitev proizvodnje s CIP sistemom za pranje

 

Kontaktna oseba

Anka Miklavčič Lipušček,

Mlekarna Planika d.o.o.

Gregorčičeva 32

5222 Kobarid

 

Elektronski naslov: anka.lipuscek@mlekarna-planika.si
Telefon: 00386 41 693 141

spletna stran: www.mlekarna-planika.si

dodatne povezave: VIDEO "Produkti mlekarne Planika"

PREDSTAVITVENI VIDEO: Posodobitev ekološke zadružne mlekarne - Mlekarne Planika, Kobarid

 

Opis in fotografije je pripravil: ČZD Kmečki glas d. o. o.

 

 IMGP8100

IMGP8110

 

IMGP8107

Deli informacije na svojih socialnih omrežjih

Gorska kmetija Janeza Smrtnika (kmetija Kovk) s pašniki na gorskih planinah Jezerskega je lahko vzor kako z ne prav velikimi finančnimi vzpodbudami ne le ohranja temveč ustvarja dober temelj za prihodnost družine in bodoča delovna mesta, ko odrastejo njegovi štirje otroci. Kmetija Kovk je ekološka kmetija, ki se razteza na nadmorski višini od 750 do 1100 metrov visoko. Za rejo avtohtonih pasem so se odločili, ker so najbolj primerne za njihovo planinsko okolje. Vodilo jih je zavedanje po ohranjanju naše kulturne dediščine, katere del so tudi naše avtohtone pasme domačih živali. Izdelki kmetije so pridelani, predelani in porabljeni v lokalnem okolju, prodani lokalnim potrošnikom in lokalnim turističnim obratom. Na ta način ekološka reja ne obremenjuje okolja.


‟Ob takšnem načinu reje in trženju naše proizvodnje je nujno potrebna zgodba. Če ni za našim mesom ustrezne zgodbe, potem ga potrošnik obravnava kot vsako drugo meso od kjerkoli in iz kakršnekoli že reje. Zato se moramo še posebej truditi za prepoznavnost našega načina reje, naše kmetije, našega mesa.(Janez Smrtnik)

 

Ozadje

Na naši gorski kmetiji smo avtohtone pasme imeli že od nekdaj. Moram pa poudariti, da so zmogljivosti reje na kmetiji glede na površine, ki jih imamo, glede na obremenitev teh zemljišč, omejene. Proizvodnjo bi lahko povečali le s pridobitvijo novih zemljišč, kar pa je v teh planinskih krajih skoraj nemogoče. Pridobljena finančna sredstva iz ukrepov 10 KOPOP, 11 Ekološko kmetovanje in 13 OMD pa so pomembna predvsem kot moralna vzpodbuda, k še bolj zagnanemu delu. Seveda pa na koncu, ko potegneš črto pod finančni obračun na koncu obračunskega obdobja, vendarle ostaja neko zadovoljstvo, da nisi celo leto garal v lastno izgubo. A ob vsem tem je najpomembnejše naše zadovoljstvo, da lahko izvajamo svoje poslanstvo ohranjanja ne le teh avtohtonih pasem temveč tudi okolja in kulturne krajine. In če smo na Jezerskem si res ne moremo privoščiti, da ne bi redili in ohranjali naše avtohtone jezersko-solčavske ovce.

 

Cilji

Cilj nam je ohranjati rejo, potrošnikom ponuditi zdravo hrano in s prihodki ustvariti pogoje, da se kmetija posodablja, da se v prihodnosti na njej registrira dopolnilna dejavnost lastne predelave mesa in da se kmetija začne ukvarjati tudi s turistično dejavnostjo. Vsekakor je naš cilj tudi ta, da kmetija postopoma ponudi več delovnih mest, po možnosti za vso družino. Da nekoč vse kar pridelamo in predelamo tudi prodamo na domačem dvorišču in na domači mizi, torej da registriramo dopolnilno dejavnost predelave mesa in turizma na kmetiji.

 

Glavne aktivnosti

Avtohtone pasme, ki jih redimo (cikasto govedo, jezersko-solčavske ovce, krško-poljski prašiči, drežniške koze in štajerske kokoši) niso t.i. intenzivne pasme. Zato je tudi prireja manjša in s tem pride tudi do izpada dela dohodka. Finančna sredstva, ki jih dobimo  preko ukrepov Programa razvoja podeželja 2014-2020, pa to situacijo ublažijo. Veseli smo, da država in ostala javnost to razume in nam pomaga z neko obliko nadomestila, konkretno z ukrepi PRP 2014-2020.  Zavedanje javnosti je zelo pomembno.  Tudi v sklopu drugih dejavnosti, kot je turizem, je reja lokalnih pasem zelo pomembna. Ljudje iz mest rabijo oddih v pristni naravi ob pristni, zdravi, lokalno pridelani hrani – vse to lahko zagotavljamo v teh planinah.

Značilna lastnost jezersko-solčavske pasme je celoletna plodnost, česar pri večini drugih pasem ni. Povprečna rodnost je 1,5 – 1,8 jagnjet na leto. Pogostost dvojčkov je 10-50 %, kar je odvisno tudi od prehrane. Višina samic je okrog 65 cm, medtem ko so ovni 10 cm višji. Teža ovc je sicer odvisna od prehrane, vendar se giblje med 60 in 80 kg, ovni pa so težji, od 80 do 100 kg. Noge so čvrste, hrbet pa močan, dolg in mišičast. Ovca je zelo dobro prilagojena za pašo na gorskih pašnikih. V preteklosti je morala imeti značilno črno liso okrog oči (očala ali solzo), kasneje pa so rejci večinoma odbirali ovce brez tega znamenja. Danes se rejci zopet zavedamo pomena tega znamenja za prepoznavnost jezersko-solčavske ovce. Večinoma se ovce striže dvakrat letno, aprila in oktobra, pri čemer rejci dobijo okrog 2 kg volne na ovco. Omenjene lastnosti jezersko-solčavske pasme ovc so pomembne za gospodarska križanja in ponujajo možnost celoletne ponudbe sveže jagnjetine.

Najprej smo s pomočjo javne kmetijsko svetovalne službe iz Kranja pripravili vlogo za pridobitev kmetijskih subvencij in jo oddali. V nadaljevanju pa sledijo vsakodnevna opravila in skrb za naše živali ter sezonska priprava krme od košnje, spravila sena iz lastnih travnikov ... in prodaje živali.

Naša dodatna dejavnost je tudi vzreja plemenskih živali, ovnov jezersko-solčavske pasme. Imamo alternativno tesno postajo za ovne. Na tem področju sodelujemo z Biotehniško fakulteto Univerze v Ljubljani. V okviru testne postaje s strokovnim odborom najboljših ovnov skrbimo za ohranitev čistosti pasme. S tem zagotavljamo, da se ohranjajo najboljše proizvodne in plemenske lastnosti ovce naše jezersko-solčavske pasme. Odbira poteka v naravnem okolju strmih jezerskih gorskih pašnikov, kjer skrbno odberemo najboljša in najlepša moška jagnjeta od staršev z najboljšim plemenskim potencialom. Živali pokažejo svoje lastnosti v njihovem naravnem okolju, v zahtevnih življenjskih pogojih. Ovni so navajeni gibanja v naravi in so sposobni naporov, ki jih bodo kot plemenski ovni prenašali v svojem novem okolju. Tako naši odjemalci dobijo odlične plemenske živali za nadaljnjo rejo.

Živali, primerne za zakol, odpeljemo v klavnico. Sveže meso tržimo sami, imamo registrirano dejavnost prodaje svežega mesa, in pa preko skupine proizvajalcev za jagnjetino. Naša želja in prizadevanje pa je, da bi se v okviru skupine proizvajalcev naše ekološko pridelano meso ne tržilo kot meso iz konvencionalne reje temveč z ekološkim certifikatom. Vključeni smo tudi v mrežo t.i. ARK kmetij in podeljeni status ARK kmetije nam pomeni priznanje avtentičnosti rejnih živali, predvsem pa posebne vloge tovrstne reje pri ohranjanju biotske pestrosti v slovenski živinoreji.

Bi pa na tem mestu poudaril, da smo poleg vključenosti v KOPOP ukrep, kot hribovska ekološka kmetija, vključeni še v nekaj ukrepov PRP 2014-2020 in sicer v ukrepe: OMD, Dobrobit živali in Ekološko kmetovanje.

 

Rezultati/koristi

-    Ekonomski:

V tem trenutku (konec leta 2018) je to eno redno delovno mesto na kmetiji in možnost nadaljnjega razvoja kmetije. Pomemben rezultat pa je seveda ohranjanje avtohtonih pasem, ohranjanje kmetije in ustvarjanje pogojev, da bo kmetija lahko nudila delovna mesta tudi našim otrokom, ko ti odrastejo.

Z vključitvijo v ukrep 10 KOPOP sem v povezavi z operacijo Reja lokalnih pasem, ki jim grozi prenehanje reje, med drugim opravil tudi 6-urni program usposabljanja s področja kmetijsko okoljskih in kmetijsko podnebnih vsebin, izdelan pa imam tudi program aktivnosti kmetijskega gospodarstva.

V omenjeni operaciji imamo 50 ovc.

Stalnim strankam zadnje pol leta prodajamo konfekcionirano meso za 1 € dražje, po 7 €. Seveda potrošniki vedo, da je to meso pridelano ekološko in nas poznajo. Pri skupini proizvajalcev pa je cena 5,70 €/kg s tem, da ni dela in stroška s konfekcijo in dostavo (podatki za konec leta 2018).

-    Okoljski in podnebni:

Z vključenostjo v ukrep Ekološko kmetovanje pridobim vsako leto certifikat za ekološko pridelavo oziroma predelavo. Živali redimo v skladu s predpisi ekološkega kmetovanja in v ta namen sem ravno tako opravil 6-urni program usposabljanja ter izvajam vse druge zahteve. V ukrepu Ekološkega kmetovanja imamo 32 hektarjev površin.

 

Kontaktna oseba

Janez Smrtnik, kmetija Kovk
Spodnje Jezersko 14

Elektronski naslov: kovk@siol.net

Telefon: 00386 41 368 903

PREDSTAVITVENI VIDEO: Reja avtohtonih pasem, ki jim grozi prenehanje reje, na kmetiji Janeza Smrtnika, Jezersko

                


Opis in fotografije je pripravil: ČZD Kmečki glas d. o. o.
Fotografije tudi Janez Smrtnik, arhiv

 

 IMGP8189 Janez Smrtnik Kovk Avtor Kmečki glas

IMGP8181

IMGP8226

S5 Avtor Janez Smrtnik Kovk

IMG 20180921 Avtor Janez Smrtnik Kovk

S16 Avtor Janez Smrtnik Kovk

S18 Avtor Janez Smrtnik Kovk

 

 

                                                                                                                                                              
Deli informacije na svojih socialnih omrežjih

Predstavljamo zadrugo, ki uspešno prenaša inovativne ideje v prakso ekološkega kmetovanja. Nove pristope ne izvaja zgolj zaradi boljše poslovne uspešnosti temveč predvsem zaradi povečevanja zaupanja in varnosti tako kupca kot njihovih pridelkov in izdelkov pa tudi zaupanja članov zadruge in drugih kmetov dobaviteljev. Kmetijska zadruga Šaleška dolina je tudi prva zadruga v Sloveniji, ki je ustanovila socialno podjetje.

Projekt prispeva h glavnim strateškim potrebam v Sloveniji – povečanju pridelave ekološkega mesa in povečanju pridelave ekološkega sadja. S protitočnimi mrežami in namakanjem pa se sektor sadjarstva prilagaja podnebnim spremembam, kar je še zlasti potrebno, saj smo imeli v Sloveniji samo v letu 2016 in 2017 večje naravne nesreče (pozeba in suša). Z inovativnim pristopom pri zagotavljanju sledljivosti pa odgovarjajo potrebam tako potrošnikov kot strategiji Slovenije, ki promovira lokalno kakovost in kratke dobavne verige (svoje izdelke prodajajo v 100 javnih zavodov - vrtci, šole, bolnišnice).

Kmetijska zadruga Šaleška dolina je razvila izvirni sistem sledljivosti s pomočjo QR kode, tako da lahko kupec že pred nakupom mesa natanko preveri na kateri kmetiji je bilo meso prirejeno ter katere veljavne certifikate ima.  Ta način sledljivosti nadgrajujejo z novim sistemom, t.i. Origin Trail ob pomoči blockchain tehnologije, ki omogoča neizbrisljivo sledljivost, s čemer odgovarjajo na naraščajoče nevarnosti ponarejanja in nepoštenih praks.

 

‟Imamo izvirni sistem sledljivosti, ki smo ga uvedli že pred leti in sicer s pomočjo QR kode, tako da lahko kupec preden se odloči za nakup našega mesa natanko preveri na kateri kmetiji je bilo meso prirejeno, kje se kmetija nahaja ter katere veljavne certifikate ima dotična kmetija. Sedaj ta način sledljivosti nadgrajujemo z novim sistemom, t.i. Origin Trail ob pomoči blockchain tehnologije. Ta tehnologija nam omogoča neizbrisljivo sledljivost, oziroma neizbrisljive podatke. Splošno znano je, da je na svetovnem trgu velik problem ponarejenega blaga vseh vrst, tudi prehrambenih izdelkov.

Takšne poskuse, predvsem pri prehranskih izdelkih, od zelenjave, sadja, mesa in drugih pridelkov do izdelkov iz njih, se žal pojavljajo tudi že v Sloveniji. Imamo sicer zelo učinkovito inšpekcijsko službo (Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin) pa vendar je skušnjava, da nekdo ponaredi izdelek priznane blagovne znamke in z njim nastopi na trgu zelo velika.(Ivan Drev, direktor Kmetijske zadruge Šaleška dolina)

 

Ozadje

Za projekt so se odločili, ker so izgubili 8 ha sadovnjaka, za katerega so imeli zemljišče v najemu od Sklada kmetijskih zemljišč RS, ki je to zemljišče prenesel na občino. Ob tem se jim je pojavila priložnost za novo zgodbo. Sadovnjake so tako izgubili, želeli pa so imeti okoli 20 ha sadovnjakov, da bi lahko na trgu nekaj pomenili. Z jabolki pokrivajo širši lokalni trg - Šaleško dolino, Zgornje Savinjsko dolino in del Koroške ter del Spodnje Savinjske doline. Sedaj imajo lastne sadovnjake v obsegu 16 ha. Po tej plati po njihovem mnenju niso ravno veliki, pa tudi ne majhni – zato je še toliko pomembneje, da je trženje podprto z ustrezno zgodbo. Kot primer navajajo, da vsi delajo jabolčni čips, zakaj ne bi oni delali čips s čokolado, čips s cimetom ... lepo zapakiran, izdelan butično. Takšnega produkta na trgu ne moreš dobiti kar tako, zato je lahko cena njihovega, lahko bi rekl inovativnega produkta, na trgu tudi nekoliko višja.

Cilji

S postavitvijo ekoloških nasadov jablan želijo dobiti zdrav prodajni artikel (jabolko kot sveži sadež) in surovino za ostale produkte. Cilj je postavitev protitočne zaščite na vseh površinah nasadov, kar bodo izvajali postopoma vzporedno z obnovo starejših nasadov, ter izgradnja namakalnega sistema. Poglavitni cilj jim je pridelati zdrav ekološki pridelek najvišje kakovosti in ga predelati v prehranske izdelke najvišje kakovosti ob najvišji dodani vrednosti. Ob vsem tem in pa s pomočjo njihovega inovativnega načina zagotavljanja sledljivosti pa želijo s kupci vzpostaviti najvišje možno zaupanje in pripadnost njihovim blagovnim znamkam.

Glavne aktivnosti

Za podporo nadaljnji reji ekološkega goveda so kupili kmetijsko mehanizacijo, balirko in ovijalko. So prejemniki sredstev v okviru projekta "Nakup kmetijske mehanizacije z namenom dviga konkurenčnosti podjetja", ki se sofinancira iz naslova ukrepa 4.1 Podpore za naložbe v kmetijska gospodarstva Programa razvoja podeželja 2014-2020.

S projektom postavitve nasada ekoloških jabolk in postavitve protitočnih mrež pa nadgrajujejo dosedanjo pridelavo jabolk. So prejemniki sredstev v okviru projekta "Postavitev ekoloških nasadov jablan in nakup ter postavitev protitočnih mrež", ki se sofinancira iz naslova ukrepa 4.1 Podpore za naložbe v kmetijska gospodarstva PRP 2014-2020.

Ko so dobili pozitivno odločbo na vloženo vlogo za nepovratna sredstva PRP 2014-2020, so najprej pripravili zemljišče v smeri ekološkega kmetovanja. Najprej so zasadili sončnice kot zeleno gnojilo, to preorali in dobro založili z organskim gnojilom. Nato pa smo se lotili sadnje drevesc in postavitve protitočne zaščite na 2 hektarjih površin, 1 hektar pa bodo dokončali spomladi leta 2019 . Na zemljišču so opravili globoko oranje in jih dobro založili z organskimi gnojili. Imajo namreč lastno farmo bikov, tako da so imeli lastno zalogo dve leti zorjenega gnoja. Vse to so opravili predvsem zato, ker je bil v preteklosti na teh površinah, kljub ustreznemu kolobarju, poudarek na pridelavi silažne koruze. Zato so se odločili za popolno revitalizacijo zemlje. Ustrezna založenost zemlje z organskimi gnojili je izjemnega pomena v ekoloških nasadih, kjer velja prepoved rabe mineralnih gnojil – da se razvije humifikacija. V nadaljevanju bodo uporabljali posebna ekološka gnojila (apno in fosfor Timac Agro in posebno gnojilo francoskega podjetja PRP Technologies, specializiranega za proizvodnjo biostimulantov za tla in rastline v kmetijstvu. Gnojila PRP zelo vzpodbudijo mikrobiološko dejavnost v zemlji. V ta namen smo že opravili poizkuse in izkopali pedološke jame ter preverili stanje. Pri rabi konvencionalnega gnojila se deževniki nahajajo do globine 20 centimetrov, pri rabi gnojila PRP pa so izmerili da se deževniki nahajajo do globine 60 do 80 centimetrov. Ta globina pa je pomembna z vidika globine prezračenosti zemlje in s tem boljših pogojev za koreninski sistem jablan. Ta način gnojenja pa nameravajo uvesti tudi v preostale starejše nasade jablan.

V letu 2018 so zaključevali s postavitvijo protitočne zaščite v starih sadovnjakih, za leto 2019 pa so prejeli še odločbo za postavitev protitočne zaščite še na dodatnih 4-ih hektarjih površin. Trenutno (december 2018) imajo skupaj že postavljeno protitočno zaščito na 6 ha površin.

V zadrugi imajo ustanovljeno tudi socialno podjetje, Zavod darilo narave, v katerem zaposlujemo invalide in so prva zadruga v Sloveniji, ki ima ustanovljeno tovrstno podjetje. V sklopu tega socialnega podjetja bodo del ekološkega pridelka porabili kot samostojni prodajni artikel (sveža jabolka), del pa predelali naprej v ekološki jabolčni sok, ekološko jabolčno vino, ekološki jabolčni kis, ekološki čips, ekološke krhlje in ekološko čežano. Na ta način bodo ekološkemu pridelku, ki ima že tako večjo vrednost kot jabolka pridelana na druge načine, dodali še večjo dodano vrednost.

Rezultati/koristi

-    Ekonomski:

KZ Šaleška dolina ima 12 poslovnih enot. Leto 2017 je bilo za KZ Šaleška dolina in za njihove člane uspešno poslovno leto z veliko presežki. 

Investicijska vlaganja se jim obrestujejo, kar jim prinaša večje tržne deleže na novih področjih in novih blagovnih skupinah.

Sadjarstvo jim pomeni 1,8 % v poslovanju celotne zadruge  (izvajamo ga v okviru PE Turn) – in kar se tiče investicijskih vlaganj, dajejo v sedanjem času največji poudarek prav sadjarstvu.  Imajo svojo blagovno znamko SLODAR (od leta 2007) preko katere tržijo sveža jabolka in produkte iz njih. Tu gre za konvencionalno pridelavo. Produkte ekološke pridelave in ekološke predelave pa tržijo pod blagovno znamko EKODAR. Pod znamko EKODAR (od leta 2009) tržijo tudi ekološko pridelano meso. Prvi v Sloveniji so prejeli tudi certifikat Izbrana kakovost – Slovenija.  

Sodelujejo s preko 100 javnimi zavodi (vrtci, šole, bolnišnice). Imajo tudi internetno prodajo.

Pri tem jamčijo za visoko kvaliteto. V letu 2017 in 2018 so prejeli dve zlati priznanji za ekološki jabolčni sok z aronijo naocenjevanju Dobrot slovenskih kmetij v okviru kmetijsko živilskega sejma AGRA. Če to priznanje osvojijo še v letu 2019, bodo prejeli priznanje šampiona.  Pri izdelavi tega soka so povezani z ekološkim kmetom, ki jim dobavlja ekološko pridelano aronijo.

Januarja 2019 se želijo prijaviti še na javni razpis iz naslova ukrepa namakanja. V ta namen se zvrta 70 metrov globoko vrtino, ki pa jo bodo verjetno še nadaljevali do globine 140 metrov, da bodo prišli do dovolj velike količine vode.


-    Okoljski in podnebni:

Slovensko sadjarstvo ima že več kot stoletno tradicijo pridelave sadja za prodajo. Podnebne spremembe, oziroma zavest, da je potrebno storiti kar največ, da bi jih omilili, so med drugim povzročile tudi večje povpraševanje po sonaravno (ekološko) pridelani hrani. K temu prispeva tudi ekološka pridelava sadja, katere najpomembnejši cilj je, da se ob nadzorovani uporabi organskih gnojil in posebej dovoljenih sredstev za varstvo rastlin in plodov na ekonomsko sprejemljiv način pridela najkakovostnejše sadje. Ob tem pa se ohranja in v mnogih primerih na novo vzpostavlja biotska pestrost, oziroma raznovrstnost življenja v naravi. Tem ciljem sledijo tudi v KZ Šaleška dolina in zato so se tudi odločili, da dosedanjo integrirano pridelavo postopoma, ob obnovah sadovnjakov, preusmerijo v ekološko. Prvi korak na področju sadjarstva so storili s projektom postavitve ekoloških nasadov jablan in nakupa ter postavitve protitočnih mrež. Na 2 ha površin so to že storili, 1 ha površin pa bodo dokončali spomladi leta 2019.

-    Družbeni:

KZ Šaleška dolina je ustanovila tudi socialno podjetje Zavod darilo narave, v katerem trenutno zaposlujejo 4 invalide in so prva zadruga v Sloveniji, ki ima ustanovljeno tovrstno podjetje. V sklopu tega socialnega podjetja del ekološkega pridelka jabolk predelajo v ekološke izdelke z višjo dodano vrednostjo.


- Povezovanje:

KZ Šaleška dolina sodeluje s preko 700 kmetijami, članov zadruge pa je skoraj 340. Svoje poslovanje so razširili še v Zgornje Savinjsko dolino, ker je šla tamkajšnja zadruga v stečaj. Tam imajo dve trgovini (v Nazarjah in Lučah) v katerih že ustvarjajo okrog 35 % vsega prometa.

Leta 2018 so uvedli tudi kartice ugodnosti, ki stimulativno vplivajo na poslovne odnose. Vpeljan je mehanizem, ki članom zadruge omogoča ugodnejše nakupe z lojalnim medsebojnim odnosom.

Da bi izdelki blagovnih znamk, še posebej meso iz ekološke reje, še naprej uživali ugled pri potrošnikih in da so lahko potrošniki popolnoma prepričani, da so slovenski in ne ponarejeni, uvajajo najsodobnejšo tehnologijo sledljivosti  t.i. Origin Trail ob pomoči blockchain tehnologije. Ta tehnologija omogoča neizbrisljivo sledljivost, oziroma neizbrisljive podatke.  

 

Kontaktna oseba

Ivan Drev

Kmetijska zadruga Šaleška dolina
Metleče 7, 3325 Šoštanj

http://kz-saleskadolina.si/
http://ekodar.si/
https://www.facebook.com/slodar/

Elektronski naslov: ivan.drev@kz-saleskadolina.si, info@kz-saleskadolina.si

Telefon: 00 386 3 898 49 70

PREDSTAVITVENI VIDEO: Uspešen razvoj Kmetijske zadruge Šaleška dolina z ekološko pridelavo jabolk in mesa ob uporabi inovativnih postopkov sledljivosti porekla pri trženju svojih izdelkov, Šoštanj

 

Opis in fotografije je pripravil: ČZD Kmečki glas d. o. o.

 

IMGP8366a

IMGP8333

IMGP8341

IMGP8307

                                                                                                                                                              
Deli informacije na svojih socialnih omrežjih