Program podeželja

Primeri dobrih praks

Primeri dobrih praks (48)

OZADJE

Kmetija leži v zaselku Velike Grahovše, v občini Laško, na nadmorski višini 557 m. Vsa kmetijska zemljišča so znotraj območja z omejenimi dejavniki kmetovanja (OMD). Branko, ki je nosilec kmetije je upokojen. Pri delu na kmetiji mu pomagata tudi žena Darinka in sin Mitja.

Na kmetiji so v letu 2020 obdelovali 3,91 ha kmetijskih površin, od tega 0,06 ha njiv, 0,33 ekstenzivnega oz. travniškega sadovnjaka ter 3,52 ha trajnih travnikov. Na kmetiji redijo tudi govedo ter kokoši in prašiče za lastno oskrbo. Kontinuirano pitajo okoli 6 telic, ki jih kupijo od okoliških kmetov. Poleg pitanja govedi se ukvarjajo tudi s pridelavo orehov sort Elit, Fernor, Fernette in Lara. Za naštete sorte orehov so se odločili, ker so bolj odporne na pozebo. Za prve nasade so se odločili pred 13 leti, ker je na območju sadovnjakov rahlo plazovit teren, tla pa so kisla in porasla z njivsko preslico.

Nosilec kmetije, gospod Branko, je že vrsto let tudi član Slovenskega strokovnega društva lupinarjev. Društvo povezuje pridelovalce lupinastega sadja (orehov, lešnikov in kostanjev) in strokovnjake s tega področja ter ostale ljubitelje. Branko je zelo aktiven član in preko društva se redno udeležuje izobraževanj ter strokovnih ekskurzij za pridobitev dodatnih znanj.

Z ekstenzivnim sadovnjakom so vključeni tudi v ukrep kmetijsko-okoljska-podnebna plačila (KOPOP), v operacijo KRA_VTSA (Visokodebelni travniški sadovnjaki).

Operacija Visokodebelni travniški sadovnjaki je namenjena ohranjanju ustrezne oskrbe travniških sadovnjakov. Travniški sadovnjaki so prostor z veliko vrstno pestrostjo, predstavljajo pomemben življenjski prostor za različne rastlinske in živalske vrste. Lišaji, mahovi in druge rastline, ki preraščajo lubje vej in debel, so življenjsko okolje žuželk in pajkovcev. Ti so pomembni z vidika ohranjanja populacij ptic. Ptice so zaradi svoje mobilnosti in občutljivosti pomemben kazalnik biotske raznovrstnosti in sprememb v okolju.

 

travniški sadovnjak zgodaj spomladi

Travniški sadovanjak v zgodnji pomladi.  

 

GLAVNE AKTIVNOSTI, CILJI IN REZULTATI

Kmetija Lapornik je uspešno kandidirala na drugem javnem razpisu podukrepa 6.3 – Pomoč za zagon dejavnosti, namenjene razvoju majhnih kmetij.

Dosegli / izpolnili so naslednje cilje iz poslovnega načrta:

Cilji, ki prispevajo h gospodarskemu razvoju in povečanju konkurenčnosti na kmetiji:

  • 1.4 Nakup nove ali rabljene kmetijske mehanizacije.

Na kmetiji so se odločili za nakup vrtavkastega zgrabljalnika, ki jim bo olajšal delo in pripomogel k bolj učinkovitemu spravilu travinja.

 

Cilji, ki prispevajo k doseganju horizontalnih ciljev inovacije, okolje in podnebne spremembe:

  • 2.3 Ureditev pašnikov in obor za rejo domačih živali oziroma gojene divjadi (v obsegu najmanj 50 arov).

Na kmetiji so uredili tudi dva pašnika. Prvega v velikosti 0,62 ha, drugega pa 0,47 ha. Tu imajo telice na voljo kakovostno pašo. S tem pripomorejo tudi k boljšemu počutju rejnih živali in višji kakovosti mesa.

 

paša

Pašnik.

 

  • 2.12 Uvedba nasadov sadovnjakov s sajenjem sort rastlin, ki bolje prenašajo pozebo in sušo, v obsegu najmanj 15 arov.

Obstoječi sadovnjak orehov so povečali za 0,55 ha. Zasadili so orehe sort Fernette in Fernor. V novem nasadu so zasadili okoli 80 orehov.

 

sajenje orehov

 

mlad nasad orehov

Na novo sajeni orehi pozimi in spomladi.  

 

ODLOČILI SO SE ZA DRUGAČNO POT

Po besedah kmetijske svetovalke Špele Kukovič iz KGZS Celje – izpostava Laško, se upravičenci, ki se prijavljajo na javni razpis 6.3 na območju njihove izpostave, v večini odločijo za nakup kmetijske mehanizacije, ki jim predstavlja osnovno sredstvo, da lahko vzdržujejo svoje strme površine in preprečujejo njihovo zaraščanje. Na kmetiji Lapornik pa so se v primerjavi z drugimi kmetijami odločili za malo drugačne investicije, saj so poleg nakupa mehanizacije predvideli tudi povečanje nasada orehov. Gospodar pravi, da so se za to odločili, ker sledijo trendom na trgu, kjer je trenutno povpraševanje po orehih večje od ponudbe. Njihov sadovnjak je dobro oskrbovan ter daje zdrav in kakovosten pridelek. Luščine zaenkrat uporabijo za kurjavo, raziskujejo pa tudi nove možnosti ponovne uporabe orehovih luščin.

 

orehi kmetije lapornik

Orehi s Kmetije Lapornik (zgoraj in spodaj).

 pakirani orehi kmetije lapornik

 

Kontakt

Branko Lapornik, branko.lapornik59@gmail.com

 

 

Prispevek smo pripravili v sodelovanju s Špelo Kukovič, terensko kmetijsko svetovalko na izpostavi Laško, KGZS Celje.

Vse fotografije so posneli na Kmetiji Lapornik. 

 

 

Želite biti obveščeni o novostih? Naročite se na e-novice! 

 

Deli informacije na svojih socialnih omrežjih

Na fotografiji primer vadbenih orodij. | Foto: Občina Renče-Vogrsko

 

V okviru ukrepa LEADER ter delovanja lokalne akcijske skupine LAS V objemu sonca je bil izveden projekt TREKI - Rekreacija na prostem. Tri primorske občine, Miren-Kostanjevica, Renče-Vogrsko in Šempeter-Vrtojba so se povezale ter za svoje občane ustvarile oz. nadgradile možnosti za rekreacijo in preživljanje prostega časa. Projekt se je začel v sredini leta 2018 in zaključil konec leta 2019.

 

OZADJE

Projekt so si zamislili zato, da bi mladim in drugim na območju občin za druženje ponudili zdrave alternativne oblike v sklopu rekreacije. Tako občine naslavljajo njihov odnos do okolja, jim dajejo možnost medsebojnega druženja in kakovostega preživljanja prostega časa. Starejšim občanom pa so s tem omogočili tudi, da so aktivni v skladu s svojimi zmožnostmi in se lahko vključujejo v dogajanje oziroma so del prostora, kjer se družijo tudi mlajši.

Glavni cilj je bil vzpostaviti prostor za gibanje in druženje, razviti motivacijsko orodje, spodbuditi k aktivnemu preživljanju prostega časa, ponuditi fizično primerno, zabavno, prijetno in koristno druženje ter spodbuditi in krepiti medgeneracijsko sodelovanje.

 

info tabla monitor v Vrtojbi

Info tabla - monitor na dotik, v Mladinskem centru Vrtojba | Foto: KŠTM Šempeter-Vrtojba

 

GLAVNE AKTIVNOSTI

  • Občini Renče – Vogrsko in Miren-Kostanjevica sta pripravili prostor za telovadnico na prostem, kupili in montirali telovadna orodja ter postavili informacijsko tablo.
  • Za izbrane lokacije telovadnic na prostem so v vsaki izmed treh občin posebej pripravili popis možnih poti gibanja ter opise zanimivih točk na poteh. Delo so opravili: KŠTM – Javni zavod za kulturo, šport, turizem in mladino Šempeter – Vrtojba; MM Dogodki, organizacija dogodkov – Jernej Medvešček s.p.; Društvo Mladih Renče Vogrsko - društvo je pripravilo tudi zaključni dogodek s katerim so povezane vse tri nove pridobitve v treh občinah.
  • Cobit d.o.o. je pripravil vsebine za mobilno aplikacijo in informacijski zaslon, izvedel programiranje, oblikovanje in testiranje mobilne aplikacije.
  • Zavod Con SENSE je pripravil besedila za potrebe informiranja javnosti ter vsebine za objavo na spletnih straneh projektnih partnerjev. Zavod je tudi sodeloval pri načrtovanju vsebin mobilne aplikacije oz. pripravil in korigiral besedila znotraj mobilne aplikacije Treki po testiranju uporabniške izkušnje na terenu. Pripravili so še anketni vprašalnik in opravili anketo ter analizo odgovorov uporabnikov. S sodelovanjem Cobita d.o.o. in Zavoda Con Sense se je vzpostavilo spletno stran https://treki.si/.

 

plakat o aplikaciiji treki

Aplikacija TREKI | Vir: mojaobcina.si

 

REZULTATI

  • Vzpostavljeni sta bili dve trek telovadnici na prostem v Občini Miren Kostanjevica in v Občini Renče-Vogrsko).
  • Razvita je bila napredna mobilna aplikacija TREKI. Aplikacija je brezplačna in vodi po treh virtualnih poteh, ki so postavljene v vsaki izmed občin. Aplikacija uporabnika na poti obvešča o točkah, kjer lahko izvede telesne vaje. Vadbe niso nikoli enake, saj aplikacija izbira med različnimi vajami. Vaje so prilagojene za celoten spekter uporabnikov glede na njihovo starost. Poti so zasnovano krožno, vsaka ponuja do šest vadbenih točk in niso daljše od šestih kilometrov. Z aplikacijo ima uporabnik možnost zbirati priznanja oz. dosežke, kar je lahko le še dodatna motivacija.
  • Postavljena informacijska točka v obliki e-zaslona na lokaciji Zavoda za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti Šempeter – Vrtojba (KŠTM). 

Koristi zaključenega projekta so tako kratkoročne ter dolgoročne. Koristi pz. rezultati imajo širši vpliv na življenje v občini in kot takšne presegajo časovni okvir izvajanja projekta. Prostoru je dana nova vrednost, uvedeni pa so bili tudi sodobni pristopi (digitalne rešitve) k motiviranju prebivalcev za aktivno preživljanje prostega časa.

 

pogled na vadbena orodja

Pogled na vadbena orodja | Foto: Občina Renče-Vogrsko

 

TEHNIČNI PODATKI

Operacija:

Podpora za izvajanje operacij v okviru strategije lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost (podukrep 19.2)

Vodilni partner v projektu:

Občina Renče-Vogrsko

  • Občina Renče-Vogrsko je manjša podeželska občina, ki leži v spodnji Vipavski dolini, med Trnovsko planoto na severu in Kraško planoto na jugu. Njene meje oblikujejo trije pomembni vodotoki: potok Lijak, reka Vipava in akumulacijsko jezero Vogršček. Na površini 30 km2 v šestih naseljih živi približno 4500 prebivalcev. Naselja so urejena v tri krajevne skupnosti; Renče, Bukovica – Volčja Draga ter Vogrsko.

Partnerji v projektu:

 Lokacije naložbe:

  • Miren v občini Miren Kostanjevica,
  • Volčja Draga v občini Renče-Vogrsko,
  • Vrtojba v občini Šempeter- Vrtojba.

 

informacijska tabla

Ena izmed informacijskih tabel | Foto: MKGP

 

KONTAKT

Vodilni partner: Občina Renče-Vogrsko, Bukovica 43, 5293 Volčja Draga
Kontaktna oseba: Ana Vuk, info@rence-vogrsko.si
Spletna stran o projektu: POVEZAVA

 

Želite biti obveščeni o novostih? Naročite se na e-novice! 

Deli informacije na svojih socialnih omrežjih

 Na fotografiji Gregor Slavec | Foto: MKGP

 

Gregor Slavec je mlad prevzemnik raznolike didaktične ekološke kmetije v Knežaku pri Ilirski Bistrici. Na kmetiji živi skupaj z ženo in dvema otrokoma. Kmetija je usmerjena v rejo govedi, koz, ovc, osličkov ter kokoši. Poleg naštetega je Gregor tudi čebelar in ima na kmetiji postavljen učni čebelnjak s kranjsko čebelo. Naložba v ekološki nasad malin pa mu je poleg prodaje malin odprla pot tudi v pripravo domačih in povsem naravnih sladoledov. Cilj je vzpostavitev manjše trgovine na njegovi kmetiji, kjer bomo lahko kupili njegove in okoliške domače ekološke pridelke in izdelke. Glavna želja oz. motivacija pa je, da bi preko stika z živaljo ljudem približal živali in da spoznamo, od kod pride naša hrana.

 

 

OZADJE

Gregor Slavec je študiral gradbeništvo, ko se je leta 2010 prvič srečal z idejo, da bi lahko namesto gradbeništva izbral kmetijstvo in prevzel takrat že opuščeno kmetijo. Njegov stari oče je imel kmetijo, vendar je v začetku devetdesetih letih prodal zadnje živali in ohranil le še nekaj kokoši. Stari oče mu je z veseljem predal kmetijo. Gregor je tako leta 2015 kandidiral za mladega prevzemnika na prvem javnem razpisu programskega obdobja 2014-2020 v okviru podukrepa M6.1 Pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete. Uspešno je dosegel vse zastavljene cilje: povečanje kapacitet za skladiščenje krme, izgradnja kozolca, postavitev malinjaka, preusmeritev v ekološko kmetovanje, nakup mehanizacije…

Redno je v stiku tudi s kmetijsko svetovalno službo, Kmetijsko gozdarskim zavodom (KGZ) Nova Gorica, z njihovimi kmetijskimi svetovalci in specialisti, ki mu pomagajo pri sprejemanju odločitev. Za namen priprave tega prispevka je izjavo za videoposnetek podala tudi kmetijska svetovalka, Rafaela Žejn iz KGZ Nova Gorica.

 

GLAVNE AKTIVNOSTI

Kmetija je bila prvotno na drugi lokaciji, pred nekaj leti pa jo je Gregor uspešno preselil iz vasi na njeno obrobje. Znotraj naselja ni bilo na voljo dovolj prostora, kamor bi se lahko širil in omogočil kvaliteten prostor živalim. 

Na svoji ekološki kmetiji ima Gregor že vrsto let avtohtone oz. tradicionalne pasme domačih živali, to so: srnaste koze, drežniške koze, štajerska kokoš, kranjska čebela, cikasto govedo. Prednost na primer cikastega goveda je v tem, da je sorta primerna za kraški teren, je nekoliko manjša in se zato dobro prilagaja strmemu terenu. Ne uničuje ruše, zato jo lahko izkoristi za pašo in je primerna za molžo. V pisani družbi najdemo še dalmatinske osličke. Z vsemi živalmi na paši učinkovito preprečujejo zaraščanje kmetijskih površin, predvsem tam, kjer je s stroji to težko ali nemogoče.

 

cikasto govedo na kmetiji Slavec

Cikasto govedo na kmetiji Slavec | Foto: Gregor Slavec

 

Za živali na kmetiji zelo skrbijo. Med drugim so napajalniki za živali na paši priklopljeni na vodovod in tako imajo živali na razpolago ves čas svežo vodo. Prednost takšnih napajalnikov je tudi v tem, da voda pozimi ne zamrzne, poleti pa se ne segreje.

Kmetija ima urejen senik, ki je primeren tudi za spanje na senu in sprejemanje večjih skupin obiskovalcev. V primeru alergij vam bodo v seniku organizirali spanje na blazinah.

 

senik in pogled vanj

Levo: urejen senik, spredaj postavljena otroška igrala; desno: kmetijski pripomočki in orodja za najmlajše | Foto: MKGP

 

S PROJEKTOM LAS ZA PRISPEVEK DRUŽBI

S projektom »Ureditev kmetije, razvoj novih programov in odprtje dopolnilne dejavnosti« so na kmetiji obogatili ponudbo, predvsem pa še dodatno začeli prispevati širši družbi preko obiskov kmetije različnih generacij. Omenjeni projekt je Gregor prijavil v sklopu razpisa »Javni razpis za izbor operacij za uresničevanje ciljev Strategije lokalnega razvoja LAS med Snežnikom in Nanonosom v letu 2018-2020«.

Kmetija je registrirana kot didaktična kmetija in je sprejela že različne skupine obiskovalcev: vrtčevske otroke, osnovnošolce, starejše in invalidne osebe. Pred COVID-19 so v okviru projekta na kmetiji na primer organizirali prihode stanovalcev Doma starejših občanov (DSO) Ilirska Bistrica. Takšen obisk je stanovalcem DSO veliko pomenil, saj so običajno tudi sami nekoč imeli kmetijo in jim stik z živalmi obudi prijetne spomine iz življenja in na navade iz njihove mladosti.

 

čebelnjak

Učni čebelnjak na kmetiji | Foto: MKGP

 

S pomočjo projekta so uredili še čebelnjak ter premični kokošnjak. Učni čebelnjak je zgrajen tako, da lahko preko opazovalnega panja obiskovalci vidijo življenje čebelje družine. V kokošnjaku pa je trenutno približno 70 kokoši več pasem. V začetku je bila želja imeti vse kokoši avtohtone pasme, a se ni izšlo, ker štajerska kokoš leže jajca z belo lupino, ki pa niso šla v prodajo, poleg tega so tudi manjša. Gregor je prišel do zanimive ugotovitve, da slovenski potrošnik najraje kupuje jajca z rjavkasto lupino. Kljub vsemu je ohranil nekaj štajerskih kokoši, tako da si lahko obiskovalci še vedno ogledajo avtohtono pasmo.

 

 »Tukaj pri nas vsak odkrije veselje do živali.« Gregor Slavec

 

srnaste koze

Na obeh fotografijah slovenska srnasta koza, ki je tradicionalna pasma koz v Sloveniji | Foto: Gregor Slavec

 

 

MALINE SO PRAVI HIT

Ekološki malinjak je velik 10 arov in v njem je posajenih več kot 650 sadik malin. Na kmetiji so pred kratkim kupili aparat za pripravo sladoleda in trenutno so še v fazi učenja, kako priti do vrhunskega sladoleda, pa čeprav je malinov sladoled že zdaj pravi hit, ko pride do pokušin. Pri izdelavi sladoleda ne uporabljajo jajc in je popolnoma domač ter naraven.

V prihodnosti namerava Gregor na kmetiji vzpostaviti majhno trgovino z namenom, da bi se lahko združili okoliški ekološki kmetje. Velikokrat se pojavi težava, da potrošniki ne utegnejo iti po nakupih na več koncev, zato je cilj, da bi na enem mestu lahko našli čim več različnih in kvalitetnih živil.

 

EKOLOŠKO JE VSE, RAZEN ČEBELE

Kmetija se je uspešno preusmerila v ekološko kmetovanje. Lokalno okolje ni onesnaženo in so že pred preusmeritvijo kmetovali zelo podobno ekološkemu načinu, tako je bil prehod nekoliko bolj enostaven. Danes so pri njih praktično vsi pridelki in izdelki, razen pridelava medu,  iz ekološkega načina kmetovanja. Gregor ugotavlja, da potrošnik še ni pripravljen plačati dodane vrednosti za ekološko pridelavo medu. Kdor se odloči za ekološko pridelavo medu, mora v celotnem procesu zagotoviti ekološke sestavine (ekološke satnice, ekološki sladkor…), kar močno podraži končni produkt.

 

kokošnjak, petelin in jajca

Zgoraj: premični kokošnjak, levo: štajerski petelin, desno: ekološka jajca | Foto: Gregor Slavec

 

Manjši interes potrošnika zaradi višje cene ekoloških živil je velikokrat prisoten tudi pri nakupu jajc, vendar pa Gregor dodaja, da tukaj na srečo nima težav, saj se stranke vračajo po jajca in pravi, da jih večkrat zmanjka. Pri ekološki reji ena kokoš v povprečju izleže tri ali štiri jajca na teden. Jajca iz ekološke reje so bolj hranljiva in nimajo neprijetnega vonja.

 

PROBLEM VELIKIH ZVERI

Kmetija je na območju rednega pojavljanja velikih zveri. Čeprav imajo pašnike dobro zavarovane z električnimi pastirji, mrežami, žicami, se napadi še vedno dogajajo. Škoda je tudi posredna; zgodilo se je že, da so npr. koze po napadu na kozličke zaradi stresa izgubile mleko.

Problematika velikih zveri pripelje do tega, da kmetije opuščajo rejo drobnice, kar med drugim privede tudi do večjega zaraščanja površin. Poleg velikih zveri ograjo lahko preskočijo tudi srne, ki se nato nekaj časa pasejo med čredo in s svojimi iztrebki širijo parazite. Ti zaidejo v zdrave živali, ki morajo biti potem zdravljene z antibiotiki.

 

Gregor ostaja kritičen, a zaenkrat je zagnan in ima voljo ter močno željo, da prenese pozitiven odnos do kmetijstva tudi na mlajše generacije.

 

 

 

KONTAKT

Ekološka kmetija Slavec

Kontaktna oseba: Gregor Slavec

Telefon: +386 41 310 876

Elektronski naslov: info@kmetija-slavec.si

Spletna stran: http://www.kmetija-slavec.si/

Facebook: https://www.facebook.com/KmetijaSlavec/

 

Želite biti obveščeni o novostih? Naročite se na e-novice!

 

Deli informacije na svojih socialnih omrežjih

Na fotografiji zemljevid in krajši opis Emine tematske poti.

 

Lokalna akcijska skupina (LAS) Obsotelje in Kozjansko predstavlja ureditev 2,6 km Emine tematske poti, nov turistično-rekreacijski produkt Obsotelja in Kozjanskega. Pot začne na koncu vasi Pristava, se vzpne do cerkve sv. Eme in se nato spusti do Vonarskega jezera ter je sestavni del Emine romarske poti. Projekt ureditve je trajal od 1. 1. 2019 do 31. 12. 2019. Sredstva so bila namenjena v okviru Programa razvoja podeželja 2014-2020 v okviru ukrepa LEADER, podukrepa 19.2. Emina tematska pot je bila uradno otvorena 11. 10. 2019.

 

Ob poti lahko spoznate naravno, kulturno in gastronomsko dediščino območja, s čimer pa so pripevali k večji prepoznavnosti podeželske vasi Sv. Ema ter jo nadgradili s sodobnimi trendi, kot je nov kulinarični produkt ˝Emino gastronomsko razvajanje˝. Aktivnosti projekta so zajemale tudi različne ciljno usmerjene delavnice, v okviru katerih so z udeleženci nagrajevali kulinarično podobo Sv. Eme ter iskali možnosti razvoja dodatne ponudbe podeželja.


Namen operacije:

  • infrastrukturno urediti pot,
  • zagotoviti interpretacijo kulturne dediščine,
  • omogočiti razvoj dodatne turistične ponudbe na podeželju (vključiti gastronomsko izročilo, vpliv na razvoj ponudbe pri lokalnih ponudnikih)
  • ter povečati prepoznavnost turističnega območja.

Operacija prispeva k izboljšanju narave, okolja in spodbuja rabo endogenih potencialov. Z izvedbo investicije so revitalizirali degradirano odročno podeželsko naselje Sv. Ema in prispevali k sami urejenosti okolice naselja.

 

OZADJE

Razviti dodaten produkt, aktivnosti z namenom povezovanja različnih partnerjev na območju LAS, prav tako pa s pomočjo podporne infrastrukture in oblikovanjem novega gastronomskega produkta revitalizirati in ohraniti objekte kulturne dediščine v povezavi z naravno (Emina tematska pot povezuje 2 lokaciji kulturne dediščine - cerkev Sv. Eme in župnišče ob cerkvi ter Vonarsko jezero s statusom naravne dediščine).

 

CILJ

Cilj operacije Ureditev Emine tematske poti je bil razvoj dveh novih, tržno zanimivih turističnih produktov in promocija podeželskega območja, ki ga operacija zajema.

 

Ureditev emine tematske poti foto Tomaž Žnider

Ureditev Emine tematske poti | Foto: Tomaž Žnider

 

GLAVNE AKTIVNOSTI

1.    Vodenje aktivnosti, koordinacija pri izvedbi projekta, sodelovanje s partnerji v projektu;
2.    Izvedba gradbeno obrtniških del, nakup in postavitev opreme ter strokovni nadzor nad gradnjo;
3.    Oblikovanje novega inovativnega turističnega produkta;
4.    Izdelava promocijskega materiala;
5.    Organizacija kulturne prireditve ob zaključnem dogodku;
6.    Organizacija šolskega pohoda;
7.    Razvoj Eminih menijev, kulinarične delavnice, zloženka Eminih menijev. 

 

REZULTATI

•    Urejena Emina tematska pot v skupni dolžini 2,610 km, s katero upravlja Občina Podčetrtek. Pot vključuje postojanke z informativnimi tablami o Sv. Emi, klopcami in razsvetljavo (deluje 30 min). Pot povezuje turistične znamenitosti v lokalnem okolju kot je na primer stolp na Rudnici. Pot služi tako lokalnim prebivalcem kot tudi turistom.

•    Razvoj specializiranih turističnih produktov (Emina tematska pot in kulinarični produkt Emino gastronomsko razvajanje s tradicionalnimi jedmi - meni ob priložnostih ponuja hiša vin Emino).

•    Izvedene izobraževalne delavnice o menijih (4).

•    Vzpostavljeno novo inovativno partnerstvo sestavljeno iz predstavnikov javnega, gospodarskega in nevladnega sektorja.

 

Projektni partnerji: Ljudska univerza Rogaška Slatina; Turizem Podčetrtek, Bistrica ob Sotli in Kozje, GIZ; Turistično društvo Pristava pri Mestinju; Osnovna šola Podčetrtek

 

Kontakt

Občina Podčetrtek, Trška cesta 59. 3254 Podčetrtek

Mojca Amon, tajnistvo.obcina@podcetrtek.si

Spletne strani:

 

 

 

Želite biti obveščeni o novostih? Naročite se na e-novice!

Deli informacije na svojih socialnih omrežjih

 Na fotografiji drevesna hišica z notranjim ozvočenjem, znotraj katere potekajo tudi raznorazne delavnice | Foto: Tomaž Žnider

 

Projekt Šmarsko turistični preplet – narava, kultura in šport je bil odobren na 2. javnem pozivu za izbor operacij iz naslova podukrepa »Podpora za izvajanje operacij v okviru strategije lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost« za izvajanje Strategije lokalnega razvoja LAS Obsotelje in Kozjansko, v programskem obdobju 2014-2020, sofinancirane iz sklada EKSRP.

 

Vsebina in rezultati projekta Šmarski turistični preplet – narava, kultura, šport


Operacija se osredotoča na razvoj turizma in na razvoj novih turističnih produktov, ki jih v teh krajih primanjkuje. Poudarek je dan predvsem na zelenem turizmu, ki je prijazen okolju in celotnemu družbenemu življenju. V okviru operacije so tako bile izvedene manjše investicije, katerih rezultat je oblikovanje 4 novih turističnih produktov:

  • športni rekviziti v naravi,
  • lesena drevesna hišica,
  • zasaditev dreves po principu »keltskega horoskopa« in
  • Kneipp park.

Pri vseh investicijah je dan poudarek tudi na uporabo naravnih virov in vključevanje narave za namene trženja v turizmu. Operacija bo hkrati prispevala tudi k izboljšanju pogojev za življenje lokalnega prebivalstva. Vsa infrastruktura, ki je bila urejena v okviru operacije je javna in prosto dostopna vsem.

Drugi rezultati operacije so še:

  • izdelava mobilne aplikacije;
  • izdelava zgibank;
  • izvedba delavnic na temo "Čiščenje telesa za več energije" ter "Učilnica v gozdu";
  • prikaz športne vadbe na prostem.

 

Kneippov park Šmarje Foto Žiga Lah Koštomaj

Pogled na Kneippov park | Foto: Žiga Lah Koštomaj

 

Cilji

Glavni cilji operacije so bili predvsem na območju ponuditi nove turistične produkte, ki jih bo mogoče tržiti; ponuditi nekaj novega, zanimivega, kot je zasaditev dreves po principu »keltskega horoskopa« ter spodbujati razvoj trajnostnega turizma v kraju.

 

Keltsko leto je bilo sestavljeno iz trinajstih lunarnih mesecev, tako je v horoskopu 13 dreves oz. rastlin. Vsak izmed trinajstih mesecev pa je povezan z določenim drevesom oz. rastlino.

 

Pumptrack MJ

Novo zgrajeni kolopark (pumptrack) v Športnem parku Šmarje pri Jelšah | Foto: Občina Šmarje pri Jelšah

 

 Glavne aktivnosti operacije

  • Nakup in postavitev športnih rekvizitov v naravi;
  • Postavitev lesene drevesne hišice z ozvočenjem;
  • Vodenje in koordinacija projekta;
  • Nakup in zasaditev novih dreves po principu »keltskega horoskopa«;
  • Izdelava PZI za Kneipp park;
  • Ureditev Kneipp parka;
  • Nakup in postavitev informativnih tabel, košev in klopi;
  • Izdelava mobilne aplikacije;
  • Izdelava zgibank;
  • Izvedba delavnic na temo »Čiščenje telesa za več energije« in »Učilnica v gozdu«;
  • Prikaz športne vadbe na prostem.

 

Namen operacije je bil dati poudarek na razvoj trajnostnega turizma in na razvoj novih turističnih produktov, ki jih v teh krajih primanjkuje. Hkrati pa je operacija prispevala k izboljšanju pogojev za življenje lokalnega prebivalstva. Vsa infrastruktura, ki je bila urejena v okviru operacije je javna in prosto dostopna vsem. 

 

Šmarski turistični preplet foto Tomaž Žnider

Leseni rekviziti v sklopu Šmarskega turističnega prepleta | foto Tomaž Žnider

 

Partnerji: Javni zavod za turizem, šport in mladino Šmarje pri Jelšah; Zavod za gozdove Slovenije; Športno društvo Šmarje pri Jelšah; Špela Pogelšek – nosilka dopolnilne dejavnosti na kmetiji

 

 

Kontakt

Občina Šmarje pri Jelšah

Klavdija Markuš, klavdija.markus@smarje.si

Aškerčev trg 15

3240 Šmarje pri Jelšah

Spletna stran: https://visitsmarje.si/dozivetja/

Deli informacije na svojih socialnih omrežjih

 Na fotografiji čebela samotarka | Foto: Blaž Koderman

Brez pestrosti opraševalcev ni prehranske varnosti. Opraševalci so najboljši pokazatelj, da je varovanje okolja in biodiverzitete v interesu kmetijstva in družbe nasploh. Projekt EIP Sadjarji za opraševalce in opraševalci za sadjarje, na področju varovanja opraševalcev v kmetijstvu v Sloveniji, orje ledino in prispeva k ciljem, da Slovenija postane model za trajnostno upravljanje populacij opraševalcev. To bo omogočilo zanesljivo pridelavo hrane in varovanje biodiverzitete, hkrati pa Slovenija s tem lahko postane zgled ostalim državam.

 

 

OZADJE

Zaradi podnebnih in drugih okoljskih sprememb bo zanesljivost opraševanja v prihodnosti vse manjša, kar ogroža stabilno pridelavo hrane in s tem prehransko varnost. Pomen pestrosti opraševalcev bo v prihodnosti zato še večji, saj bo zaradi podnebnih sprememb vloga divjih opraševalcev, zlasti čmrljev, ki so dejavni tudi v slabem vremenu, še večja kot je danes.

Kar četrtini vrst čmrljev v Evropi grozi izumrtje. Ponekod po svetu se zato že soočajo s tako imenovano krizo opraševanja. Tako kot medonosno čebelo, tudi divje opraševalce ogrožajo pomanjkanje hrane zaradi intenzivnega kmetijstva in podnebnih sprememb, neprimerna uporaba pesticidov ter bolezni. Poleg tega divje opraševalce ogroža tudi pomanjkanje mest za gnezdenje.

S projektom želijo vsi člani partnerstva* izboljšati prenos znanja v prakso na področju divjih opraševalcev v sadjarstvu in tako zboljšati razmere za opraševalce v sadovnjakih in s tem povečati zanesljivost in kakovost opraševanja.

Upadanje populacij divjih čebel opažamo tudi v Sloveniji, vendar je zaradi naravnih danosti pri nas potencial divjih opraševalcev še vedno razmeroma velik. Ob hitrem ukrepanju ima zato Slovenija še možnost, da postane model za trajnostno upravljanje populacij opraševalcev za zanesljivo pridelavo hrane in varovanje biodiverzitete. Projekt Sadjarji za opraševalce in opraševalci za sadjarje je eden prvih korakov v tej smeri.

*Projektno partnerstvo povezuje 14 članov. Poleg šestih kmetov še tri raziskovalne institucije, kmetijsko svetovalno služba, šola, regijski park, društvo in zasebni zavod: Nacionalni inštitut za biologijo (nosilec) Darsad d.o.o., Matjaž Škof, Stanislav Tojnko, Radovan Jelina, Anže Legat, Manca Omerzu (sadjarji), Zavod Jabolko, Kmetijski inštitut Slovenije, Kmetijsko gozdarski zavod Kranj, Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, Grm Novo mesto – Center biotehnike in turizma, Kozjanski park in Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije.

 

Skupaj gradimo opraševalcem bolj prijazen svet.  

 

CILJI

Glavni cilji projekta so:

  1. izboljšati prenos znanja v prakso na področju divjih opraševalcev v sadjarstvu,
  2. vzpostaviti dobre prakse varovanja opraševalcev na vzorčnih kmetijskih gospodarstvih in s tem
  3. izboljšati razmere za divje opraševalce v sadovnjakih in pripevati k varovanju biotske raznovrstnosti ter tako
  4. povečati zanesljivost in kakovost opraševanja.


Načini za dosego ciljev:

-    s prenosom znanja med vsemi člani partnerstva preko predavanj, delavnic in obiskov ter
-    s konkretnimi ukrepi v sadovnjakih: postavljanje gnezdilnic za čebele samotarke, sejanje medovitih rastlin in vzpostavljanje travnikov za opraševalce.

 

Travnik

Na fotografiji travnik za opraševalce| Foto: Danilo Bevk

 

GLAVNE AKTIVNOSTI

Aktivnosti lahko v grobem delimo na izobraževanje oziroma prenos znanja in aktivnosti v sadovnjakih.

Po letih so si sledile:

Prvo leto:

•    Usposabljanje za sadjarje o opraševalcih (pripravil vodilni partner).
•    Postavitev 24 sodobnih gnezdilnic za čebele samotarke (kmetje ob strokovnem vodstvu članov partnerstva).
•    Setev 10 vrst medovitih rastlin (kmetje ob strokovnem vodstvu članov partnerstva). Spremljanje opraševalcev na medovitih rastlinah.
•    Začetek vzpostavljanja 6 travnikov za opraševalce (kmetje ob strokovnem vodstvu članov partnerstva).

Drugo leto:

•    Usposabljanje za sadjarje o biodiverziteti (pri pripravi so sodelovali vsi člani partnerstva ne-kmetje).
•    Spremljanje naseljevanja čebel samotark (kmetje in vodilni partner).
•    Setev 50 vrst medovitih rastlin (kmetje ob strokovnem vodstvu članov partnerstva). Spremljanje opraševalcev na medovitih rastlinah.
•    Nadaljevanje vzpostavljanja 6 travnikov za opraševalce (kmetje ob strokovnem vodstvu članov partnerstva).

Tretje leto:

•    Tretje usposabljanje za sadjarje (vsi člani).
•    Nadaljevanje aktivnosti v sadovnjakih (gnezdilnice, medovite rastline, travniki).
•    Priročnik Sadjarji za opraševalce in opraševalci za sadjarje (vsi člani).
•    Štirje izobraževalni videi (vsi člani).
•    Predavanja (vodilni partner in kmetijska svetovalna služba).
•    Ekskurzija za študente (Grm Novo mesto in vodilni partner).
•    Strokovni posvet (vsi člani).

 

Obisk

Na fotografiji obisk in posvet na terenu | Foto: Blaž Koderman

 

REZULTATI

Izpolnjene so aktivnosti iz prvega in drugega leta. Tretje leto poteka trenutno (2021).

Glavni dosežek projekta je povečanje pozornosti pomenu pestrosti opraševalcev za sadjarstvo oziroma za kmetijstvo nasploh. Čeprav projekt prvi dve leti ni bil načrtno usmerjen navzven, je dosegel precej strokovne in medijske pozornosti.

Do sedaj so v sadovnjakih, ki so vključeni v projekt, izboljšali prehranske in gnezdilne razmere za opraševalce. Izvaja se program usposabljanja za kmete, predavanja in delavnice.
Organiziran bo tudi strokovni posvet, izdali pa bodo tudi priročnik ter posneli izobraževalne video vsebine.

 

Projekt je bil sofinanciran v okviru podukrepa 16.5 Okolje in spremembe, Programa razvoja podeželja 2014-2020.

 

KONTAKT

Vodilni partner: Nacionalni inštitut za biologijo

Kontaktna oseba: Danilo Bevk, danilo.bevk@nib.si

Telefonski kontakt: +386 59 23 27 83

Spletna stran: www.nib.si

 

*     *     *     

Projekt EIP - Sadjarji za opraševalce in opraševalci za sadjarje je bil eden izmed kandidatov, ki jih je slovenska mreža za podeželje prijavila na evropski natečaj Rural Inspiration Awards 2021. Razpisane so bile štiri kategorije in projekt EIP - Sadjarji za opraševalce in opraševalci za sadjarje je bil uvrščen v kategorijo Zelena prihodnost. Več: KLIK

RIA logotip

  

*   *   *

 Želite biti obveščeni o novostih? Naročite se na e-novice!

Deli informacije na svojih socialnih omrežjih

 Skupinska fotografija na študijskem obisku v Krškem | Foto: LAS Posavje

 

Projekt Pametne vasi za jutri na širšem območju Slovenije sistemsko rešuje aktualno problematiko praznjenja in staranja na podeželskih območjih. Z novimi pristopi projekt podeželje ohranja in razvija s pomočjo novih tehnologij in konceptov.

Dodana vrednost se odraža v povezovanju petih partnerskih lokalnih akcijskih skupin (LAS), ki so z izmenjavo dobrih praks in skupno analizo trenutnega stanja na podeželju ter skupno predpostavko, da mladi zapuščajo podeželje, oblikovali nove, inovativno oblikovane modele pametnih rešitev za podeželje.

Novi koncepti, oblikovani v projektu Pametne vasi za jutri, omogočajo ohranjanje vitalnosti in privlačnosti podeželja, in so eden od razlogov, da prebivalci na podeželju ostanejo.

 


OZADJE

Ideja je reševanje osnovnih težav na podeželju, ki se sooča z naraščajočim staranjem in pomanjkanjem storitev na podeželju. Ker je na podeželju premalo storitev in programov, mladi zapuščajo podeželje, saj jim mesta omogočajo več kariernih priložnosti in pestrost storitev.

Prispevek petih LAS-ov je bil tako usmerjen v razvoj modela trajnostno naravnanih vasi na slovenskem podeželju, ki bodo ustrezale zahtevam hitrih demografskih sprememb v slovenskih vaseh.
Oblikovali so se različni modeli pametnih rešitev:

  • Model trajnostne mobilnosti na podeželju – LAS Goričko
  • Model pametna srebrna vas – Las Posavje
  • Model - digitalna tehnologija na podeželju– LAS Prlekija (Digitalne storitve za starejše)
  • Model povezovanja podeželskih ponudnikov (prehrana ali turizem), ponudbe hrane (sadje in zelenjava) brez posrednika - LAS Pri dobrih ljudeh
  • Model druženja na vasi – LAS Obsotelje in Kozjansko

S temi modeli lahko poskrbimo, da bomo podeželje ohranili živo in da bodo v tem prostoru ostali tudi mladi.

 

GLAVNE AKTIVNOSTI

  • Izvedena Analiza obstoječih možnosti za vzpostavitev modelov »Pametnih vasi« in demografska projekcija staranja Slovenskega podeželja.
  • Oblikovanje 5 inovativnih pilotnih modelov.
  • Izvedba modelov oz. programov na podeželju.
  • Usposabljanje za boljšo uporabo pametnih rešitev na podeželju.

Projekt je modele pametnih rešitev na podeželju izvedel tudi v praksi. V izvajanje projekta je bilo vključenih 5 LAS–ov in vsak LAS pokriva specifično področje:

  • model trajnostne mobilnosti na podeželju,
  • model srebrne vasi,
  • model digitalne tehnologije na podeželju,
  • model povezovanja podeželskih ponudnikov in
  • model druženja na vasi.


Oblikovani in izdelani novi modeli »Pametnih vasi za jutri« prispevajo k kvantitativnim in kvalitativnim učinkom.

Na LAS Obsotelje in Kozjansko se izvaja model druženja na vasi, ki vsebuje izobraževalne module (uporabi ponovno, stara znanja in prenos na mlade, obvladovanje starostnih »tegob«, popravi si sam, zdravstvena samooskrba na domu starejših in kulinarična preobrazba). 

Na LAS Goričko se izvaja implementacija modela trajnostne mobilnosti za starejše - izvajanje prevozov za starejše, ki jim omogočajo dostop do zdravstvenih, socialnih, kulturnih in drugih prostočasnih storitev.

Na LAS Prlekija se izvaja model digitalne tehnologije na podeželju, ki se nanaša na učenje veščin uporabe s sodobno informacijsko komunikacijsko tehnologijo in vzpostavitev prostovoljstva za prenos znanja.

Na LAS Pri dobrih ljudeh 2020 se izvaja model povezovanja podeželskih ponudnikov, kjer je možno tradicionalno obrt preplesti s sodobnim dizajnom in novimi principi krožnega gospodarstva. Tovrstno povezovanje se je izkazalo kot novi model povezovanja med malimi lokalnimi ponudniki na področju rokodelstva.

Na LAS Posavje se izvaja model pametnih srebrnih vasi, je v praksi uredil »družilnico« na vasi, poleg tega pa predstavlja usmeritve za prostorsko načrtovanje srebrnih vasi ali gospodinjskih skupnosti, kot skupnosti, v katerih je komunalna in socialna infrastruktura obogatena z digitalnimi, telekomunikacijskimi tehnologijami, inovacijami za cenejšo oskrbo z energijo in drugimi inovacijskimi produkti.

 

model srebrne vasi

----------------------------------------------------------------------------------------srebrne vasi2

Prikaz dveh modelov srebrne vasi

 

CILJ

Cilj projekta je ohranitev vitalnosti in kakovostnega življenja na vasi, da starejši in mladi ostanejo na podeželju, zato projekt rezultira pametne rešitve na podeželju, ki predstavljajo načine, model, kako prebivalci na podeželju ostanejo.

Načrtovane cilje so uspešno dosegli, kljub turbulentnemu letu 2020 zaradi koronavirusa:

  • Oblikovali so vseh 5 modelov pametnih rešitev.
  • Uredili kar 6 prostorov za druženje.
  • Kupili avto za izvajanje prevozov za starejše.
  • Izpeljali preko 50 delavnic, kar je bilo najtežje zaradi omejitve druženja. Na delavnicah je bila udeležba velika, tudi v primeru izvedbe virtualne delavnice, saj se je vseh delavnic udeležilo kar preko 197 mladih in starejših.

 

avto za prevoz starejših

Na fotografiji avto za zvajanje prevoza starejših | Foto: LAS Posavje

 


REZULTATI

Dosežki projekta se odražajo v novo oblikovanih modelih, ki ponujajo pametne rešitve za ohranitev slovenskega podeželja. Ti modeli so podlaga, da smo skozi projekt uredili prostore za druženje, zagotovili starejšim prevoz do mest, podeželje digitalno opolnomočili, bolje povezali ponudnike s ciljem samooskrbnosti.

V času izvajanja projekta je model pametnih srebrnih vasi zaslužen za ureditev prvih gospodinjskih skupnosti na vasi, prav tako je pripomogel k pričetkom postopkov za spremembo prostorskih aktov, ki omogočajo gradnjo pametnih srebrnih vasi.


Kvantitativni skupni učinki vseh sodelujočih LAS-ov:

  1. Izdelana skupna analiza obstoječih kapacitet na vasi za starejše in demografske projekcije staranja slovenskega podeželja.
  2. Oblikovanih in izdelanih 5 novih modelov »Pametnih vasi za jutri«.
  3. Izvedena 2 ogleda, prenos in implementacija dobrih praks v območja LAS.
  4. Izdelana 1 komunikacijska strategija, 20 objav v različnih medijih, 1 vzpostavljeno socialno omrežje, 1 skupna zaključna novinarska konferenca.
  5. Izdelan skupen promocijski film projekta.

 

Kvalitativni učinki so veliko večji in zajemajo širšo javnost.

Večja je ozaveščenost o:

  • pomenu in uveljavljanju trajnostne mobilnosti na podeželju,
  • pomenu digitalne komunikacije,
  • možnostih bivanja v bivalnih enotah za starejše ter dvigu kakovosti življenja,
  • okrepilo se je prostovoljstvo in medgeneracijsko sodelovanje,
  • zmanjšala se je izoliranost in osamljenosti starejših prebivalcev, zmanjšala socialna stiska in izključenost posameznikov.

Učinki se odražajo tudi v večjem številu starostnikov, ki se vključujejo v aktivno družbeno življenje in s tem vključevanja mladih v novo oblikovane programe in storitve.

 

POVEZOVANJE

Projekt je zasnovan tako, da je mreženje in povezovanje ključnega pomena. Mladi, usposobljeni prostovoljci prenašajo svoje znanje in izkušnje na starejše, ti pozneje pridobljeno znanje uporabljajo in posledično prenašajo oziroma izmenjujejo z svojim znanci, vrstniki.

Projekt je odličen primer sodelovanja med vsemi deležniki na podeželju in tudi v povezavi z mesti. Modeli namreč vključujejo društva, ki zagotavljajo prostočasne dejavnosti in kulturne dogodke, kmetije, ki omogočajo samooskrbo z lokalnimi produkti, organizacije, javne ali zasebne, ki nudijo socialno zdravstvene storitve (dolgotrajno oskrbo obogateno z IKT opremo), lokalne skupnosti in stanovanjska podjetja, ki zagotovijo prostorske možnosti in ureditev pametnih srebrnih vasi.

Povezovanje je tudi ključna aktivnost modela povezovanja lokalnih ponudnikov, ki naslavlja skupino lokalnih proizvajalcev za skupen nastop na trgu in boljše trženje.

 

Projekt je sofinanciran s strani Programa razvoja podeželja 2014-2020 v okviru podukrepa 19.3.

 

KONTAKT

LAS Posavje

Kontaktna oseba: Janja Jordan, janja.jordan@krsko.si (lucija.avgustin@rra-posavje.si)

Telefonski kontakt: 07 488 10 43

Spletna stran: www.las-posavje.si

Izdelani promocijski filmi o projektu:

 

*     *     *     

Projekt Pametne vasi za jutri je bil eden izmed kandidatov, ki jih je slovenska mreža za podeželje prijavila na evropski natečaj Rural Inspiration Awards 2021. Razpisane so bile štiri kategorije in projekt Pametne vasi za jutri je bil uvrščen v kategorijo Socialno vključujoča prihodnost. Več: KLIK

RIA logotip

  

*   *   *

 Želite biti obveščeni o novostih? Naročite se na e-novice!

Deli informacije na svojih socialnih omrežjih

 Na fotografiji solata Živa | Foto: Panorganic

 

Mario Kurtovič, nosilec KMG Panorganic, je prvi pridelovalec v srednji Evropi, ki je investiral v hidroponsko vzgojo solat in zelišč v lončkih ter je edini večji pridelovalec slovenske špinače. S tem projektom je dvignil slovensko prehransko varnost. Pridelki so na voljo vedno sveži in skozi vse leto. Ustanovil je podjetje Panorganix d.o.o., preko katerega poteka prodaja po Sloveniji. Projekt je prepoznan tudi v tujini.

 

OZADJE

Slovenija ima višjo stopnjo preskrbnosti zgolj čez glavno pridelovalno sezono, to je od maja do oktobra. Izven sezone pa slovenskih pridelkov zelenjave praktično ni oziroma obstaja v minimalnih količinah, kar ni dovolj za veleprodajo. Prve ideje za naložbo je Mario dobil z obiskom Belgije in Nizozemske, kjer so v tehnologiji hidroponike zelo napredni.

Tehnologija pridelave solat in zelišč v lončku na hidroponski način je ugodna na več načinov: 

  • ni odpadne vode in dodaten prihranek vode (takšna pridelava privarčuje do 95 % vode, saj gre za re-cirkulacijski sistem, kjer voda kroži znotraj sistema),
  • ker ni uporabe pesticidov, ni spiranja pesticidov v podtalnico,
  • večji izkoristek površin za pridelavo,
  • dobavljivost zelenjave izven sezone pridelave na zunanjih površinah,
  • za ogrevanje se uporablja lesna biomasa.

 

Zelisca

Na fotografiji pridelava zelišč - hidroponika | Foto: Panorganic

 

GLAVNE AKTIVNOSTI

Naložba je bila sofinancirana iz Programa razvoja podeželja 2014-2020 v okviru podukrepa 4.1 in je obsegala:

  • Oprema za ogrevanje – peči za ogrevanje, avtomatika za regulacijo ogrevanja, ventilatorji ter senzorji za vremenske parametre.
  • Montaža peči na lesno biomaso z opremo.
  • Novogradnja plastenjakov za talno vzgojo zelenjave.
  • Hidroponska linija za vzgojo solat in zelišč.

Mario je svojo pridelavo razširil tudi v Avstrijo, kjer deluje pod podjetjem Panorganix AT Gmbh & CO.KG. Rastlinjak stoji v avstrijskem Murecku, kjer je bil izgrajen podoben rastlinjak, kot v Sloveniji, in sicer za hidroponsko vzgojo solat in zelišč. Pridelke lahko najdemo v več trgovinah po Sloveniji, na Hrvaškem, Avstriji, na Madžarskem. V letu 2021 načrtuje gradnjo rastlinjaka za hidroponsko vzgojo v Romuniji. Naslednja investicija sledi v okolici Berlina, kjer želi postaviti najmodernejši rastlinjak z najnovejšo tehnologijo pridelave. Njegov cilj je postati najbolj razpršeni pridelovalec solat in zelišč v Evropi.

 

PANORGANIC solatni miks

Na fotografiji solatni miks | Foto: Panorganic

 

CILJI

  •  Slovenskemu kupcu ponuditi premium solato, zelišča, špinačo skozi vse leto.
  •  Pridelavo optimizirati na način, da je naravi prijazna (ogrevanje iz lesne biomase, prihranek vode).
  •  Širšemu okolju predstaviti moderne tehnologije pridelave zelenjave.

Omenjene cilje so dosegli v letu 2019.

 

 

REZULTATI

  • Ustvarjenih 12 novih delovnih mest. V podjetju so ponosni na sodelovanje z URI SOČA, saj je v zadnjih letih dobilo kar nekaj invalidov zaposlitev na KMG Panorganic. Določeni so zaposleni še danes in so pomemben del ekipe.
  • Znižanje stroškov pridelave zaradi optimizacije ogrevanja na lesno biomaso.
  • Dvignila se je samooskrba na področju solate iz 6,7 % na 19,7 % (vir: STAT).
  • V dveh letih se je prodaja povečala za 100 %.
  • Špinača, rukola in solatni miks so prejeli nagrado za Inovativno živilo 2020.
  • Kratke transportne verige: pridelki se poberejo do 10. ure dopoldne in so še isti dan dostavljeni v skladišča trgovskih sistemov in že naslednje jutro postavljeni na police.

 

 

Spinaca v ogrevanem rastlinjaku

Špinača v ogrevanem rastlinjaku | Foto: Panorganic


KONTAKT

Mario Kurtovič – KMG Panorganic

Elektronski naslov: info@panorganix.com

Telefonski kontakt: 030 397 794

Spletna stran: www.panorganic.si

Facebook: https://www.facebook.com/panorganix

 

 

*     *     *     

Panorganic je bil eden izmed kandidatov, ki jih je slovenska mreža za podeželje prijavila na evropski natečaj Rural Inspiration Awards 2021. Razpisane so bile štiri kategorije in Panorganic je bil uvrščen v kategorijo Zelena prihodnost. Več: KLIK

RIA logotip

  

*   *   *

 Želite biti obveščeni o novostih? Naročite se na e-novice!

Deli informacije na svojih socialnih omrežjih

Na fotografiji utrinek iz promocije blagovne znamke SENENO | Foto: Seneno meso in mleko

 

Kaj pravzaprav pomeni seneno? Seneno pomeni, da živali niso krmljene s silažo in se v času vegetacijske dobe pasejo, pozimi pa krmijo s senom. S projektom EIP Seneno meso in mleko se želi kmetijam, ki kmetujejo na tradicionalen način, ponuditi možnost certificiranja dodane vrednosti – senena prireja brez silaže. Z ustvarjeno novo blagovno znamko SENENO se zagotavlja boljša odkupna cena senenih pridelkov (meso in mleko). To je način, ki kmetijam zagotavlja dolgoročni obstoj. Projekt Seneno meso in mleko je sofinanciran iz Programa razvoja podeželja 2014-2020 v okviru podukrepa 16.2 Razvoj novih proizvodov, praks, procesov in tehnologij.

 

 

OZADJE

Na začetku se o seneni prireji mleka in mesa ni vedelo skoraj nič oz. smo že malo pozabili, da je včasih obstajal samo tak način kmetovanja. S projektom se osvešča potrošnike in kmetovalce, da obstaja še drugačna prireja. Povečanje kmetij je omejeno zaradi veliko ročnega dela na takih kmetijah, povečanje na račun večje intenzivnosti na teh kmetijah pa bi pomenilo povečanje negativnega vpliva na okolje. Kmetijam je zato treba pomagati, da dosežejo pošteno in dostojno ceno na trgu.

Vodilni partner projekta je Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, ki skupaj z ostalimi člani partnerstva želijo doseči osnovni cilj pridelave senenega mleka in mesa na območjih z naravnimi omejitvami, kjer so manjše in finančno šibkejše kmetije. S projektom Seneno meso in mleko želijo povečati prepoznavnost in ceno izdelkov senene prireje, kar bo pozitivno vplivalo na ekonomski položaj kmetij.

 

Okusno in tradicionalno - to je naše!

KAJ PRAVI SLOVENSKI POTROŠNIK?

V prvi polovici leta 2018 je dr. Aleš Kuhar, Biotehniška fakulteta, izvedel raziskavo »kaj pravi slovenski potrošnik«, kjer so se potrošniki opredelili, da so pripravljeni za višjo ceno odkupiti kvalitetne pridelke ali izdelke. Raziskava je tudi pokazala, da jim izraz seneno ni tuj. Kupci so prepričani, da je hrana, pridelana v Sloveniji, kakovostnejša od tiste iz uvoza, zaskrbljeni so za naravo, skrbi jih tudi upadanje samooskrbe v Sloveniji, pri nakupu živil pa iščejo podatek o poreklu.

uživanje senenih izdelkov na dogodku

Promocijski dogodek | Foto: Seneno meso in mleko

 

GLAVNE AKTIVNOSTI

V začetku so ustvarili blagovno znamko SENENO in izdelali logotip, ki ga uporabljajo kmetije, ki se ukvarjajo s seneno pridelavo oz. predelavo.
Za namen informiranja in obveščanja širše javnosti so vzpostavili portal SENENO. Prisotni so tudi na družbenih omrežjih. Partnerji projekta so bili vseskozi prisotni na različnih dogodkih in sejmih, kjer so predstavljali seneno pridelavo in predelavo. Na ta način so se kmetovalci srečali s senenim načinom pridelave ali predelave ter se zanj lažje odločili.

Trenutno je projekt še v teku, zaključi se konec leta 2021. Do takrat predvidevajo razviti nove izdelke in senenega mesa in mleka, optimizirati tehnologijo sušenja in krmljenja s senom, še naprej prirejati in izvajati dneve odprtih vrat na kmetijah, pripraviti sodobna tehnološka navodila za prirejo senenega mesa in mleka …
V okviru projekta so osredotočeni na koristi za kmetije, ki nimajo neugodnih učinkov na ostale deležnike (predelovalci, zadruge) ali prostor (okolje).

 

paša na travniku

Krave na paši | Foto: Seneno meso in mleko

 

REZULTATI

  • Ob prijavi projekta EIP leta 2018 je bilo v Sloveniji približno 10 rejcev, ki so se ukvarjali s prirejo senenega mesa in mleka. V zadnjem letu projekta je takšnih kmetij že čez 30. Cilj je čim višja številka.
  • V certifikacijo seneno mleko je vključenih 27 kmetij, v shemo seneno meso je vključenih 5 strank.
  • Povpraševanje po senenih izdelkih se povečuje in večina manjših ponudnikov nima tržnih viškov.
  • Ustanovili so Zavod seneno meso in mleko z namenom, da se seneni pridelovalci in predelovalci združijo pod skupno blagovno znamko in skupaj dosežejo prodor na trg ter se promovirajo. Zavod povezuje kmete kot tudi proizvajalce strojev in pripomočkov za pridelavo sena in predelavo živil. Gre za prvo profesionalno stanovsko organizacijo v kmetijstvu, kjer partnerji / kmetije prispevajo precejšen del lastnih sredstev za promocijo.

na fotografiji dečka pijeta sveže mleko

Na fotografiji otroka pijeta sveže mleko | Foto: Seneno meso in mleko

 

KONTAKT

Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije

Kontaktna oseba: Klara Otoničar, klara.otonicar@kgzs.si, kgzs@kgzs.si

Telefonski kontakt: 01 513 66 33

Spletna stran: www.seneno.info

Facebook: https://www.facebook.com/Seneno-106185204062120/

logotip seneno

 

*     *     *     

Projekt EIP Seneno meso in mleko je bil eden izmed kandidatov, ki jih je slovenska mreža za podeželje prijavila na evropski natečaj Rural Inspiration Awards 2021. Razpisane so bile štiri kategorije in projekt EIP Seneno meso in mleko je bil uvrščen v kategorijo Odporna prihodnost. Več: KLIK

RIA logotip

  

*   *   *

Želite biti obveščeni o novostih? Naročite se na e-novice!

Deli informacije na svojih socialnih omrežjih

Na fotografiji nosilec kmetije, Uroš Macerl | Foto: Uroš Macerl

 

Na ekološki kmetiji Uroša Macerla se živali rodijo in pasejo. Živali redijo za zakol, ki se izpelje ravno tako na isti kmetiji in to predstavlja manjši stres za živali. Z naložbo v ureditev prostorov za zakol drobnice in razsek mesa na ekološki kmetiji so povezali več niti v skupni cilj - boljšo možnost preživetja iz kmetovanja. Povpraševanje potrošnikov celo presega ponudbo. Na kmetiji sodelujejo tudi z drugimi lokalnimi rejci (storitveni zakol), kar doprinese tudi k ohranjaju paše na strmih naklonih Zasavja.

 

OZADJE

Meso jagnjet je cenjeno med sladokusci, na slovenski trg pa žal veliko mesa pripotuje od daleč. Ponudba gostinskih obratov je običajno ponujala meso iz uvoza ali pa je bilo meso slabše kakovosti, kar je potrošnika dodatno odvrnilo od mesa drobnice. Naložba je izraz želje po tem, da se potrošniku ponudi meso ekološko vzrejenih ovac, ki je ustrezno zorjeno in pripravljeno za kulinarično obdelavo.

Klavnica na kmetiji je edina na območju in stalno omogoča storitveni zakol drobnice.
Reja drobnice je hkrati ena izmed redkih možnosti ohranitve strmejših travnikov in pašnikov v Zasavju. Z naložbo so ohranili ekološko rejo ovc v območju strmih pašnikov in obdržali visok stalež živali.

Projekt je bil sofinanciran iz Programa razvoja podeželja 2014-2020 v okviru podukrepa 4.2.

 

Uroš Macerl:

"S projektom sem dosegel dolgoletno željo po neodvisnosti: sam odgovarjam za kakovost ovčetine, z živalmi sem praktično od njihovega rojstva, do končnih proizvodov - jagnjetine, ki jo zaupam končnemu potrošniku. Vmes ni posrednika, na katerega bi se lahko izgovarjal glede kakšnih napak. Rad komuniciram s kupci, ki mi dajo povratno informacijo, lahko jim tudi svetujem, kako iz pripravljenega kosa mesa doseči najboljše okuse. V stiku s potrošniki tudi najhitreje izvem, kaj trg potrebuje in se temu primerno lahko hitro prilagodim."

 

panoramski pogled na kmetijo

Panoramski pogled na kmetijo | Foto: Uroš Macerl

GLAVNE AKTIVNOSTI

V dogovoru s projektantom in svetovalko specialistko za predelavo mesa so naredili načrt ureditve prostorov v ločenem delu obstoječega hleva. S pomočjo krajevno pristojnih kmetijskih svetovalcev so oddali vlogo na razpis. Po prejemu pozitivne odločbe z Agencije so začeli z urejanjem prostorov, od ureditve tlakov, vodovodnih in električnih napeljav, odtokov, ureditve sten, vgradnje opreme, do končne odobritve s strani pooblaščenih inšpektoric Uprave RS za varno hrano (UVHVVR).

Pri izbiri izvajalcev in ponudnikov opreme so izbirali lokalne podjetnike. Uredili so območje za sprejem živali, glavni prostor za zakol, predeljene prostore za ohladitev trupov po zakolu, območje za razsek in odpremo ter prostor za živalske stranske proizvode pri klanju.

Danes je potek procesa zakola vezan na naročila kupcev, ki jih ne zmanjka kljub kriznim časom. Skladno z naročili in željami potrošnika izvedejo zakol živali, razsek in zorjenje mesa, da pridobijo meso vrhunske kakovosti. Meso je kupcem na voljo skozi vse leto, lahko pa ga zaužijejo tudi pod kozolcem - novo urejeni turistični kapaciteti na kmetiji, kjer sprejmejo do 50 gostov hkrati.

Proces zakola in razseka mesa izvajajo tudi storitveno za okoliške rejce drobnice, lahko pa jih tudi povežejo s končnimi kupci. S tem so se rejci med seboj še dodatno povezali, podobno kot so se pred leti kmetovalci uspešno povezali v boju proti industrijskim onesnaževalcem iz bližnjega mesta.

Potrošnik se pri njih lahko pouči o mesu ekološko vzrejenih živali, pa naj gre za neposredne kupce (ki pridejo kot potrošniki ali gostje na kmetijo) ali pa goste trgovin, drugih gostiln in hotelov.

 Zakol na kmetiji pomeni manj stresa za živali - ni dolgih voženj in čakanja na zakol.

 

PROJEKT EIP

Uroš Macerl s svojim delom v tako zgrajenem obratu sodeluje tudi kot partner v projektu  EIP »Reja različnih pasem drobnice za meso in izdelke vrhunske kakovosti«. V projektu raziskujejo kakovost mesa kot posledico ustreznosti reje, kar lahko proučujejo le z zakolom in razsekom v naši klavnici.

 

POVEZOVANJE

Nosilec naložbe sodeluje tudi z društvom rejcev drobnice Cekin ter Zvezo društev rejcev drobnice Slovenije. Ključno je tudi povezovanje z lokalnimi kmetovalci, tako si med seboj pomagajo pri umestitvi jagnjetine na trg.

 

resize IzKož

Različni izdelki iz usnja in volne | Foto: Uroš Macerl

 

REZULTATI

  • Zagotoviti kakovostno jagnjetino končnemu potrošniku, trgovinam in gostincem.
  • Ureditev obrata pomeni zmanjšanje odvisnosti od storitvenega zakola in stroškov prevozov.
  • Ker se vse odvije na enem mestu, se opravila osnovne kmetijske dejavnosti lahko izvedejo v optimalnem času. Izboljšana je kakovost krme in s tem rodnost po ovci. Meso živali je boljše kakovosti, živali ne doživijo stresov prevoza in čakanja na zakol. Končni proizvod kmetije so ustrezno ohlajene klavne polovice in konfekcionirano meso, ki je dostopno domačemu kupcu.
  • Prodajo lahko več živali. V tem času so povečali matični trop živali iz 169 ovac na rejo 197 živali. Presegli so načrtovano letno predelavo.
  • Stroški za zakol so nižji - ni prevozov živali v oddaljene klavnice, ni prilagajanja dela na kmetiji terminom zakolov v klavnici. Čas, ki ostane, lahko koristneje porabijo za delo z živalmi na kmetiji in komunikacijo s potrošniki. Pred tem so vsakič porabili kar nekaj časa za dve vožnji do klavnice- najprej v zakol, nato pa še enkrat za prevzem.
  • Zaradi manjšega stresa živali je tudi kakovost mesa boljša, kar se dokazuje tudi v omenjenem projektu EIP.
  • Postali so tudi manj odvisni od kriznih časov (epidemija - v tem času so pridobili nove potrošnike, posameznike, ki meso kupijo bodisi na kmetiji bodisi v trgovinah s ponudbo njihove jagnjetine).

 

 

kozolec na kmetiji

Kozolec na kmetiji, ki sprejme do 50 oseb. | Foto: Uroš Macerl

 

 

KONTAKT

Kmetija Zelena trava, Ravenska vas 38, 1410 Zagorje ob Savi

Kontakna oseba: Uroš Macerl, uros.macerl@gmail.com

Telefonski kontakt: 041 413 855

Facebook: https://www.facebook.com/kmetijazelenatrava38

 

 

 *     *     *     

Uroš Macerl je bil eden izmed kandidatov, ki jih je slovenska mreža za podeželje prijavila na evropski natečaj Rural Inspiration Awards 2021. Razpisane so bile štiri kategorije in Uroševa kmetija je bila uvrščen v kategorijo Odporna prihodnost. Več: KLIK

RIA logotip

  

*   *   *

Želite biti obveščeni o novostih? Naročite se na e-novice!

Deli informacije na svojih socialnih omrežjih