Program podeželja

 

 

Kmetija Medved s pomočjo ukrepa M10 Kmetijsko-okoljska-podnebna plačila (KOPOP) je dober primer na kakšen način lahko večje število kmetij prispeva k blaženju in prilagajanju na podnebne spremembe. Poleg prispevka k ponoru CO2 vključenost v KOPOP prispeva tudi k izboljšanju upravljanja s tlemi in vodami.

 

 


Ozadje

Kmetija Medved leži na južnem delu Dravsko-Ptujskega polja ob stičišču ilovnato-peščenih nanosov potokov s Pohorja ter Dravskega vršaja. Domala vsa ilovnata ravan je zelo vlažna, mestoma močvirnata, v glavnem pa kultivirana zaradi obsežnih melioracijskih sistemov izvedenih v 80-ih letih prejšnjega stoletja. Preplet lahkih, srednje težkih in težkih tal narekuje usmeritev kmetije v živinorejo.

Na kmetiji Medved živita in delata dve generaciji – Medved Anton ml. (35 let) z družino ter njegova starša Marjeta in Anton st. Na družinski kmetiji, katere gonilna sila je mlada generacija, za delo poprimejo vsi.

Kmetija obsega 55 ha obdelovanih površin, od tega se na ilovnato-peščenih tleh nahaja slaba polovica vseh obdelovalnih površin (cca 21,5 ha) na lahkih prodnato peščenih tleh pa 23,5 ha. Na kmetiji je v uporabi 9,5 ha trajnih travnikov in 45,5 ha njiv. Kmetija je usmerjena v pridelavo mleka. V sodobno opremljenem in prostornem hlevu s prosto rejo robotsko molzejo 75 krav črno bele pasme. Povprečna letna proizvodnja na kravo v standardni laktaciji znaša 9.600 kg mleka. Za lastne potrebe vzdrževanja proizvodne črede vzrejajo plemenske ženske živali. Vsa voluminozna krma se pridela na kmetiji, žita pa se dokupijo.

Na kmetiji so leta 2014 zaradi velike izpostavljenosti sušam na lahkih tleh pričeli razmišljati o tehnikah in tehnologijah ter kmetijskih praksah, ki bi presegale običajno konvencionalno obdelavo tal. Poleg tega je mlečna kriza kmetijo vzpodbudila k iskanju optimalnih in celostnih rešitev na kmetiji, s katerimi bi zagotovila učinkovito rabo energije, ohranjanje naravnih virov - izboljšanje kakovosti tal in ohranjanje vodnih virov, kot tudi preživetje družinske kmetije. Začeli so se izobraževati na področju učinkovitega gospodarjenja z naravnimi viri in hranilnimi snovmi, konzervirajoče obdelave tal ter dobrega počutja in plodnosti rejnih živali.

Vključitev v ukrep M10 kmetijsko-okoljsko-podnebna plačila (KOPOP) ter posodobitev kmetijske mehanizacije sta tako bila logična koraka za uresničevanje vizije kmetije. Danes s konzervirajočo obdelavo obdelujejo že skoraj vse svoje površine na kmetiji.
Konzervirajoča obdelava tal pomeni, da se želi obdelavo tal približati zakonitostim, ki veljajo v naravi. V sonaravnem kmetijstvu se oranje opušča oz. se priporoča le plitvo oranje. Uporabljajo se orodja, ki tla le delno premešajo, zemlje pa ne obrnejo popolnoma, vendar v principu dajejo enake učinke – zemljo rahljajo in drobijo. (Simon Ograjšek: Ohranitvena obdelava tal – Stanje v Sloveniji, str. 2, 2012)

»Z vsakim dodatnim letom opazimo, kako so naša tla bolj odporna na sušo in so vedno bolj rodovitna. Analize naših tal prikazujejo konkretne izboljšave, kar pomeni, da dobro uresničujemo zadano vizijo.«

Kmetija je vključena tudi v operacijo Vodni viri v okviru ukrepa KOPOP, kjer izvaja ozelenitev njivskih površin in uporablja samo fitofarmacevtska sredstva dovoljena na najožjih vodovarstvenih območjih. Vključitev v operacijo Vodni viri podpira aluvialnim vodonosnikom prilagojeno rabo tal in tvori pozitivni učinek na zdravstveno stanje obdelovalnih površin.

»Vključitev v KOPOP ukrep nam je odprla pot do še bolj premišljenega in naravnim danostim prilagojenega kmetovanja. Posegamo po novih in drugačnih znanjih ter se učimo na pridobljenih izkušnjah.«


Neposredno so dosegli boljšo vodno kapaciteto prsti, višji delež humusa oz. organske snovi v tleh in učinkovitejše gospodarjenje z dušikom tako da je pridelava hrane in krme učinkovitejša in zmanjšuje vnose emisij v vodo in tla.


»S klasično obdelavo tal bi porabili več časa in energije, prav tako bi bile emisije v okolje večje kot so s pridelavo v okviru nadstandardnih zahtev ukrepa KOPOP. Količina pridelka je manjša, vendar zdrava tla in kvaliteten pridelek odtehtajo dodatne stroške in izgubo dohodka.«

 

Cilji

Glavni namen vključitve v ukrep KOPOP je bil, da povečajo rodovitnost zemljišč in izboljšajo krogotok gnojil znotraj kmetije na naravi prijazen način.
Pri vpeljevanju nove tehnologije so s pomočjo kmetijsko svetovalne službe Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru preizkušali različne metode in se hkrati na podlagi upoštevanja izkušenj iz lastnega raziskovalnega dela odločili za pristop, kakršen je v praksi danes na kmetiji.

Za konzervirajočo obdelavo so se odločili zaradi pozitivnih vplivov na kvaliteto tal in pridelek. Izziv so sprejeli, saj so se zavedali, da zaradi vse pogostejših sušnih obdobij potrebujejo večjo vsebnost humusa v tleh, kar pa istočasno pomeni tudi večji ponor CO2 v tla. Takšna obdelava tal jim omogoča tudi prihranek časa in energentov. 

 

Glavne aktivnosti

Kmetija je vključena v ukrep M10 KOPOP - operacija Poljedelstvo in zelenjadarstvo ter Vodni viri z več zahtevami:

Zahteva »Petletni kolobar« pomeni, da se na obdelovalnih površinah kolobari s kmetijskimi kulturami, pri čemer je omejena uporaba žit in koruze na največkrat trikrat. Z vrstenjem kmetijskih kultur na obdelovalnih površinah pridelamo raznovrstno krmo in skrbimo za optimalno izrabo vnesenih hranilnih snovi, kar preprečuje onesnaženje vodnih virov in prispeva k zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov.

Zahteva »Nmin analiza« pomeni, da je potrebno na obdelovalnih površinah najpozneje do 30. 6. tekočega leta izdelati hitre talne teste na vsebnost mineraliziranega dušika, s čimer se nadzira uporaba dušikovih gnojil. Izvajanje operacije vpliva pozitivno na blaženje in prilagajanje podnebnih sprememb.

Zahteva »Konzervirajoča obdelava tal« pomeni za glavni posevek minimalno obdelavo tal z rahljalnikom (gruber) in vrtavkasto brano, pri čemer oranje ni dovoljeno. S konzervirajočo obdelavo ohranjajo čim več vode v zemlji, kar je zlasti pomembno v času suše. Ob nastopu suše so takšna tla bolj odporna.

20200423 114425


»S konzervirajočo obdelavo tal - z obdelavo po plasteh smo dosegli, da zemljo naredimo zračno, prepustno v globljih plasteh, organska gnojila ostajajo vdelana na površini, vrhnja plast pa ostane delno pokrita z žetvenimi ostanki ter optimalno posejana. Vse te operacije zaradi investicij v novo specialno mehanizacijo naredimo z enim prehodom strojev kar pomeni prihranek tako pri gorivu kot pri času.«


Zahteva »Ozelenitev njivskih površin« pomeni setev prezimnih posevkov. Tla morajo biti pokrita s prezimno zeleno odejo od 15. 11. tekočega leta do najmanj 15. 2. naslednjega leta. Z izvajanjem te operacije zagotavljamo dodatne ponore CO2 na obdelovalnih površinah, zavarujemo njivske površine pred erozijo in bogatimo tla preko simbiotskih bakterij z dušikom.

»Po spravilu glavnega pridelka kmetijske površine ponovno zasejemo z voluminoznimi kulturami, ozelenitev obdelovalnih površin preprečuje izpiranje hranilnih snovi, predvsem dušika, ostalega na obdelovalnih površinah po spravilu glavnega pridelka. S klasično obdelavo smo izgubili preveč vode iz tal in v primerjavi z danes, je bilo potrebnega več časovnega vložka, prav tako je bilo gospodarjenje s hranilnimi snovmi manj učinkovito.«

Zahteva »Gnojenje z organskimi gnojili z nizkimi izpusti v zrak« pomeni nanos tekočih organskih gnojil s cisternami za neposreden vnos v tla ali nanos na površino tal neposredno pred setvijo in takojšnjo inkorporacijo. Z razvozom gnojevke po sistemu nizkih izpustov kmetija vdela gnojevko direktno v tla na površino zemlje v globino 1 do 3 cm.

Za izboljševanje pH tal njivske površine apnimo z mletim apnencem. S tem ukrepom smo v zadnjih treh letih uspeli dvigniti pH iz cca. 5,4 na 6. Primeren pH tal pozitivno vpliva na dostopnost drugih hranil v tleh (poveča se dostopnost dušika in fosforja), kar pomeni, da se zmanjšajo potrebe po dodajanju teh hranil. Prav tako se je povečala mikrobiološka aktivnost, posledično temu pa se je tudi izboljšala struktura tal. Nmin analize na obdelovalnih površinah izvajamo 3 x do 5 x v vegetacijskem obdobju, saj želimo vnos hranil, predvsem dušika prilagoditi potrebam kmetijskih kultur.


Vključitev v operacijo Poljedelstvo in zelenjadarstvo z izvajanjem obveznih zahtev petletni kolobar, Nmin analize, uporabe samo fitofarmacetvskih sredstev, dovoljenih na najožjih vodovarstvenih območjih, in konzervirajoč način obdelave tal kmetiji prihrani čas, gorivo, zmanjšuje zbitost tal, povečuje zračnost tal, povečuje vodno kapaciteto, povečuje mikrobiološko aktivnost tal, preprečuje izpiranje hranil v podtalje in povečuje organsko snov v tleh in s tem vezanost CO2, kar prispeva tudi k blaženju podnebnih sprememb.

V okviru ukrepa M14 Dobrobit živali kmetija pase krave molznice v času med obema molžama v obsegu najmanj 120 dni na leto. To predstavlja dodano vrednost v prizadevanjih za dobrobit živali, ki jih sicer izvajajo s pridelavo kvalitetne krme ter s pripravo optimalnih krmnih obrokov. Prav tako se v okviru tega ukrepa izvaja zatiranje notranjih zajedavcev na podlagi predhodne koprološke analize.

Uspešno so kandidirali tudi na dva javna razpisa iz naslova ukrepa M4.1 Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva. V letu 2016 so uspešno kandidirali s kolektivno naložbo za nakup mehanizacije, s katero so si olajšali delo in pripomogli k boljšemu izvajanju konzervirajoče obdelave tal. V okviru investicije so tudi izboljšali skladiščenje krme in organskih gnojil na kmetiji, posodobili hlev za krave molznice in investirali v nakup robota za molžo. Z naložbo so povečali stalež živali in mlečnost na kmetiji, izboljšali delovno učinkovitost in zagotavljajo obstoj delovnih mest na kmetiji.

Rezultati vključenosti v KOPOP ukrep in izvedenih naložb

Kmetija z vključenostjo v KOPOP ukrep operacija Poljedelstvo in zelenjadarstvo zagotavlja boljše gospodarjenje s hranilimi snovmi, predvsem dušikom, prav tako se je izboljšalo razmerje med vnosom in odvzemom dušika na obdelovalnih površinah.

S konzervirajočo obdelavo tal dosegajo, da imajo zemljišča boljšo vodno kapaciteto, povečala se je mikrobiološka aktivnost tal, zmanjšala se je zbitost tal ter posledično zmanjšala poraba energije za obdelavo. S povečevanjem organske snovi v tleh prispevajo k boljši vezavi CO2 v tla.

S tehnologijo vlečnih sani, ki omogoča gnojenje z nizkimi izpusti v zrak se zmanjšuje količina didušikovih oksidov, kar pozitivno vpliva na blaženje podnebnih sprememb. Pozitivno k blaženju podnebnih sprememb vpliva tudi izvajanje paše v okviru ukrepa Dobrobit živali, saj se zaradi paše prav tako zmanjšujejo emisije didušikovega oksida. Zaznavamo tudi, da je zaradi zmanjšanega smrada organskih gnojil tudi javnost bolj naklonjena takšnemu pristopu obdelave tal in razvozu gnojevke.

Organska snov se je različno povečala glede na tip tal, ki se pojavlja, so pa v povprečju uspeli dvigniti delež organske snovi iz 1 % na 1,5 % organske snovi.

Pri obdelavi prihranijo približno 20 % goriva v primerjavi s prej, saj jim nova mehanizacija omogoča manj prehodov in večjo časovno učinkovitost.

Nabor zahtev v okviru operacije Poljedelstvo in zelenjadarstvo ter Vodni viri v okviru ukrepa KOPOP prepoznavajo kot učinkovite tako na področju ohranjanja rodovitnosti tal na obdelovalnih površinah kot tudi na področju prilagajanja in blaženja podnebnih sprememb.

Kmetija Medved je bila ena izmed kandidatov, ki jih je slovenska Mreža za podeželje prijavila na evropski natečaj Rural Inspiration Awards 2020. Natečaj je sestavljen iz treh kategorij in Kmetija Medved je bila uvrščena v kategorijo: zmanjševanje vplivov na podnebne spremembe. Več o natečaju...

Kontakt

Kontaktna oseba: Anton Medved ml.

Naslov: Stražgonjca 6, Pragersko

Elektronski naslov: kmetija.medved2008@gmail.com

Telefonska številka: 00386 31 625 134

 

PREDSTAVITVENI VIDEO:  https://www.youtube.com/watch?v=XzcIciVeBgc

 

Published in Primeri dobrih praks

Gorska kmetija Janeza Smrtnika (kmetija Kovk) s pašniki na gorskih planinah Jezerskega je lahko vzor kako z ne prav velikimi finančnimi vzpodbudami ne le ohranja temveč ustvarja dober temelj za prihodnost družine in bodoča delovna mesta, ko odrastejo njegovi štirje otroci. Kmetija Kovk je ekološka kmetija, ki se razteza na nadmorski višini od 750 do 1100 metrov visoko. Za rejo avtohtonih pasem so se odločili, ker so najbolj primerne za njihovo planinsko okolje. Vodilo jih je zavedanje po ohranjanju naše kulturne dediščine, katere del so tudi naše avtohtone pasme domačih živali. Izdelki kmetije so pridelani, predelani in porabljeni v lokalnem okolju, prodani lokalnim potrošnikom in lokalnim turističnim obratom. Na ta način ekološka reja ne obremenjuje okolja.


‟Ob takšnem načinu reje in trženju naše proizvodnje je nujno potrebna zgodba. Če ni za našim mesom ustrezne zgodbe, potem ga potrošnik obravnava kot vsako drugo meso od kjerkoli in iz kakršnekoli že reje. Zato se moramo še posebej truditi za prepoznavnost našega načina reje, naše kmetije, našega mesa.(Janez Smrtnik)

 

Ozadje

Na naši gorski kmetiji smo avtohtone pasme imeli že od nekdaj. Moram pa poudariti, da so zmogljivosti reje na kmetiji glede na površine, ki jih imamo, glede na obremenitev teh zemljišč, omejene. Proizvodnjo bi lahko povečali le s pridobitvijo novih zemljišč, kar pa je v teh planinskih krajih skoraj nemogoče. Pridobljena finančna sredstva iz ukrepov 10 KOPOP, 11 Ekološko kmetovanje in 13 OMD pa so pomembna predvsem kot moralna vzpodbuda, k še bolj zagnanemu delu. Seveda pa na koncu, ko potegneš črto pod finančni obračun na koncu obračunskega obdobja, vendarle ostaja neko zadovoljstvo, da nisi celo leto garal v lastno izgubo. A ob vsem tem je najpomembnejše naše zadovoljstvo, da lahko izvajamo svoje poslanstvo ohranjanja ne le teh avtohtonih pasem temveč tudi okolja in kulturne krajine. In če smo na Jezerskem si res ne moremo privoščiti, da ne bi redili in ohranjali naše avtohtone jezersko-solčavske ovce.

 

Cilji

Cilj nam je ohranjati rejo, potrošnikom ponuditi zdravo hrano in s prihodki ustvariti pogoje, da se kmetija posodablja, da se v prihodnosti na njej registrira dopolnilna dejavnost lastne predelave mesa in da se kmetija začne ukvarjati tudi s turistično dejavnostjo. Vsekakor je naš cilj tudi ta, da kmetija postopoma ponudi več delovnih mest, po možnosti za vso družino. Da nekoč vse kar pridelamo in predelamo tudi prodamo na domačem dvorišču in na domači mizi, torej da registriramo dopolnilno dejavnost predelave mesa in turizma na kmetiji.

 

Glavne aktivnosti

Avtohtone pasme, ki jih redimo (cikasto govedo, jezersko-solčavske ovce, krško-poljski prašiči, drežniške koze in štajerske kokoši) niso t.i. intenzivne pasme. Zato je tudi prireja manjša in s tem pride tudi do izpada dela dohodka. Finančna sredstva, ki jih dobimo  preko ukrepov Programa razvoja podeželja 2014-2020, pa to situacijo ublažijo. Veseli smo, da država in ostala javnost to razume in nam pomaga z neko obliko nadomestila, konkretno z ukrepi PRP 2014-2020.  Zavedanje javnosti je zelo pomembno.  Tudi v sklopu drugih dejavnosti, kot je turizem, je reja lokalnih pasem zelo pomembna. Ljudje iz mest rabijo oddih v pristni naravi ob pristni, zdravi, lokalno pridelani hrani – vse to lahko zagotavljamo v teh planinah.

Značilna lastnost jezersko-solčavske pasme je celoletna plodnost, česar pri večini drugih pasem ni. Povprečna rodnost je 1,5 – 1,8 jagnjet na leto. Pogostost dvojčkov je 10-50 %, kar je odvisno tudi od prehrane. Višina samic je okrog 65 cm, medtem ko so ovni 10 cm višji. Teža ovc je sicer odvisna od prehrane, vendar se giblje med 60 in 80 kg, ovni pa so težji, od 80 do 100 kg. Noge so čvrste, hrbet pa močan, dolg in mišičast. Ovca je zelo dobro prilagojena za pašo na gorskih pašnikih. V preteklosti je morala imeti značilno črno liso okrog oči (očala ali solzo), kasneje pa so rejci večinoma odbirali ovce brez tega znamenja. Danes se rejci zopet zavedamo pomena tega znamenja za prepoznavnost jezersko-solčavske ovce. Večinoma se ovce striže dvakrat letno, aprila in oktobra, pri čemer rejci dobijo okrog 2 kg volne na ovco. Omenjene lastnosti jezersko-solčavske pasme ovc so pomembne za gospodarska križanja in ponujajo možnost celoletne ponudbe sveže jagnjetine.

Najprej smo s pomočjo javne kmetijsko svetovalne službe iz Kranja pripravili vlogo za pridobitev kmetijskih subvencij in jo oddali. V nadaljevanju pa sledijo vsakodnevna opravila in skrb za naše živali ter sezonska priprava krme od košnje, spravila sena iz lastnih travnikov ... in prodaje živali.

Naša dodatna dejavnost je tudi vzreja plemenskih živali, ovnov jezersko-solčavske pasme. Imamo alternativno tesno postajo za ovne. Na tem področju sodelujemo z Biotehniško fakulteto Univerze v Ljubljani. V okviru testne postaje s strokovnim odborom najboljših ovnov skrbimo za ohranitev čistosti pasme. S tem zagotavljamo, da se ohranjajo najboljše proizvodne in plemenske lastnosti ovce naše jezersko-solčavske pasme. Odbira poteka v naravnem okolju strmih jezerskih gorskih pašnikov, kjer skrbno odberemo najboljša in najlepša moška jagnjeta od staršev z najboljšim plemenskim potencialom. Živali pokažejo svoje lastnosti v njihovem naravnem okolju, v zahtevnih življenjskih pogojih. Ovni so navajeni gibanja v naravi in so sposobni naporov, ki jih bodo kot plemenski ovni prenašali v svojem novem okolju. Tako naši odjemalci dobijo odlične plemenske živali za nadaljnjo rejo.

Živali, primerne za zakol, odpeljemo v klavnico. Sveže meso tržimo sami, imamo registrirano dejavnost prodaje svežega mesa, in pa preko skupine proizvajalcev za jagnjetino. Naša želja in prizadevanje pa je, da bi se v okviru skupine proizvajalcev naše ekološko pridelano meso ne tržilo kot meso iz konvencionalne reje temveč z ekološkim certifikatom. Vključeni smo tudi v mrežo t.i. ARK kmetij in podeljeni status ARK kmetije nam pomeni priznanje avtentičnosti rejnih živali, predvsem pa posebne vloge tovrstne reje pri ohranjanju biotske pestrosti v slovenski živinoreji.

Bi pa na tem mestu poudaril, da smo poleg vključenosti v KOPOP ukrep, kot hribovska ekološka kmetija, vključeni še v nekaj ukrepov PRP 2014-2020 in sicer v ukrepe: OMD, Dobrobit živali in Ekološko kmetovanje.

 

Rezultati/koristi

-    Ekonomski:

V tem trenutku (konec leta 2018) je to eno redno delovno mesto na kmetiji in možnost nadaljnjega razvoja kmetije. Pomemben rezultat pa je seveda ohranjanje avtohtonih pasem, ohranjanje kmetije in ustvarjanje pogojev, da bo kmetija lahko nudila delovna mesta tudi našim otrokom, ko ti odrastejo.

Z vključitvijo v ukrep 10 KOPOP sem v povezavi z operacijo Reja lokalnih pasem, ki jim grozi prenehanje reje, med drugim opravil tudi 6-urni program usposabljanja s področja kmetijsko okoljskih in kmetijsko podnebnih vsebin, izdelan pa imam tudi program aktivnosti kmetijskega gospodarstva.

V omenjeni operaciji imamo 50 ovc.

Stalnim strankam zadnje pol leta prodajamo konfekcionirano meso za 1 € dražje, po 7 €. Seveda potrošniki vedo, da je to meso pridelano ekološko in nas poznajo. Pri skupini proizvajalcev pa je cena 5,70 €/kg s tem, da ni dela in stroška s konfekcijo in dostavo (podatki za konec leta 2018).

-    Okoljski in podnebni:

Z vključenostjo v ukrep Ekološko kmetovanje pridobim vsako leto certifikat za ekološko pridelavo oziroma predelavo. Živali redimo v skladu s predpisi ekološkega kmetovanja in v ta namen sem ravno tako opravil 6-urni program usposabljanja ter izvajam vse druge zahteve. V ukrepu Ekološkega kmetovanja imamo 32 hektarjev površin.

 

Kontaktna oseba

Janez Smrtnik, kmetija Kovk
Spodnje Jezersko 14

Elektronski naslov: kovk@siol.net

Telefon: 00386 41 368 903

PREDSTAVITVENI VIDEO: Reja avtohtonih pasem, ki jim grozi prenehanje reje, na kmetiji Janeza Smrtnika, Jezersko

                


Opis in fotografije je pripravil: ČZD Kmečki glas d. o. o.
Fotografije tudi Janez Smrtnik, arhiv

 

 IMGP8189 Janez Smrtnik Kovk Avtor Kmečki glas

IMGP8181

IMGP8226

S5 Avtor Janez Smrtnik Kovk

IMG 20180921 Avtor Janez Smrtnik Kovk

S16 Avtor Janez Smrtnik Kovk

S18 Avtor Janez Smrtnik Kovk

 

 

                                                                                                                                                              
Published in Primeri dobrih praks