Program podeželja

Gorska kmetija Janeza Smrtnika (kmetija Kovk) s pašniki na gorskih planinah Jezerskega je lahko vzor kako z ne prav velikimi finančnimi vzpodbudami ne le ohranja temveč ustvarja dober temelj za prihodnost družine in bodoča delovna mesta, ko odrastejo njegovi štirje otroci. Kmetija Kovk je ekološka kmetija, ki se razteza na nadmorski višini od 750 do 1100 metrov visoko. Za rejo avtohtonih pasem so se odločili, ker so najbolj primerne za njihovo planinsko okolje. Vodilo jih je zavedanje po ohranjanju naše kulturne dediščine, katere del so tudi naše avtohtone pasme domačih živali. Izdelki kmetije so pridelani, predelani in porabljeni v lokalnem okolju, prodani lokalnim potrošnikom in lokalnim turističnim obratom. Na ta način ekološka reja ne obremenjuje okolja.


‟Ob takšnem načinu reje in trženju naše proizvodnje je nujno potrebna zgodba. Če ni za našim mesom ustrezne zgodbe, potem ga potrošnik obravnava kot vsako drugo meso od kjerkoli in iz kakršnekoli že reje. Zato se moramo še posebej truditi za prepoznavnost našega načina reje, naše kmetije, našega mesa.(Janez Smrtnik)

 

Ozadje

Na naši gorski kmetiji smo avtohtone pasme imeli že od nekdaj. Moram pa poudariti, da so zmogljivosti reje na kmetiji glede na površine, ki jih imamo, glede na obremenitev teh zemljišč, omejene. Proizvodnjo bi lahko povečali le s pridobitvijo novih zemljišč, kar pa je v teh planinskih krajih skoraj nemogoče. Pridobljena finančna sredstva iz ukrepov 10 KOPOP, 11 Ekološko kmetovanje in 13 OMD pa so pomembna predvsem kot moralna vzpodbuda, k še bolj zagnanemu delu. Seveda pa na koncu, ko potegneš črto pod finančni obračun na koncu obračunskega obdobja, vendarle ostaja neko zadovoljstvo, da nisi celo leto garal v lastno izgubo. A ob vsem tem je najpomembnejše naše zadovoljstvo, da lahko izvajamo svoje poslanstvo ohranjanja ne le teh avtohtonih pasem temveč tudi okolja in kulturne krajine. In če smo na Jezerskem si res ne moremo privoščiti, da ne bi redili in ohranjali naše avtohtone jezersko-solčavske ovce.

 

Cilji

Cilj nam je ohranjati rejo, potrošnikom ponuditi zdravo hrano in s prihodki ustvariti pogoje, da se kmetija posodablja, da se v prihodnosti na njej registrira dopolnilna dejavnost lastne predelave mesa in da se kmetija začne ukvarjati tudi s turistično dejavnostjo. Vsekakor je naš cilj tudi ta, da kmetija postopoma ponudi več delovnih mest, po možnosti za vso družino. Da nekoč vse kar pridelamo in predelamo tudi prodamo na domačem dvorišču in na domači mizi, torej da registriramo dopolnilno dejavnost predelave mesa in turizma na kmetiji.

 

Glavne aktivnosti

Avtohtone pasme, ki jih redimo (cikasto govedo, jezersko-solčavske ovce, krško-poljski prašiči, drežniške koze in štajerske kokoši) niso t.i. intenzivne pasme. Zato je tudi prireja manjša in s tem pride tudi do izpada dela dohodka. Finančna sredstva, ki jih dobimo  preko ukrepov Programa razvoja podeželja 2014-2020, pa to situacijo ublažijo. Veseli smo, da država in ostala javnost to razume in nam pomaga z neko obliko nadomestila, konkretno z ukrepi PRP 2014-2020.  Zavedanje javnosti je zelo pomembno.  Tudi v sklopu drugih dejavnosti, kot je turizem, je reja lokalnih pasem zelo pomembna. Ljudje iz mest rabijo oddih v pristni naravi ob pristni, zdravi, lokalno pridelani hrani – vse to lahko zagotavljamo v teh planinah.

Značilna lastnost jezersko-solčavske pasme je celoletna plodnost, česar pri večini drugih pasem ni. Povprečna rodnost je 1,5 – 1,8 jagnjet na leto. Pogostost dvojčkov je 10-50 %, kar je odvisno tudi od prehrane. Višina samic je okrog 65 cm, medtem ko so ovni 10 cm višji. Teža ovc je sicer odvisna od prehrane, vendar se giblje med 60 in 80 kg, ovni pa so težji, od 80 do 100 kg. Noge so čvrste, hrbet pa močan, dolg in mišičast. Ovca je zelo dobro prilagojena za pašo na gorskih pašnikih. V preteklosti je morala imeti značilno črno liso okrog oči (očala ali solzo), kasneje pa so rejci večinoma odbirali ovce brez tega znamenja. Danes se rejci zopet zavedamo pomena tega znamenja za prepoznavnost jezersko-solčavske ovce. Večinoma se ovce striže dvakrat letno, aprila in oktobra, pri čemer rejci dobijo okrog 2 kg volne na ovco. Omenjene lastnosti jezersko-solčavske pasme ovc so pomembne za gospodarska križanja in ponujajo možnost celoletne ponudbe sveže jagnjetine.

Najprej smo s pomočjo javne kmetijsko svetovalne službe iz Kranja pripravili vlogo za pridobitev kmetijskih subvencij in jo oddali. V nadaljevanju pa sledijo vsakodnevna opravila in skrb za naše živali ter sezonska priprava krme od košnje, spravila sena iz lastnih travnikov ... in prodaje živali.

Naša dodatna dejavnost je tudi vzreja plemenskih živali, ovnov jezersko-solčavske pasme. Imamo alternativno tesno postajo za ovne. Na tem področju sodelujemo z Biotehniško fakulteto Univerze v Ljubljani. V okviru testne postaje s strokovnim odborom najboljših ovnov skrbimo za ohranitev čistosti pasme. S tem zagotavljamo, da se ohranjajo najboljše proizvodne in plemenske lastnosti ovce naše jezersko-solčavske pasme. Odbira poteka v naravnem okolju strmih jezerskih gorskih pašnikov, kjer skrbno odberemo najboljša in najlepša moška jagnjeta od staršev z najboljšim plemenskim potencialom. Živali pokažejo svoje lastnosti v njihovem naravnem okolju, v zahtevnih življenjskih pogojih. Ovni so navajeni gibanja v naravi in so sposobni naporov, ki jih bodo kot plemenski ovni prenašali v svojem novem okolju. Tako naši odjemalci dobijo odlične plemenske živali za nadaljnjo rejo.

Živali, primerne za zakol, odpeljemo v klavnico. Sveže meso tržimo sami, imamo registrirano dejavnost prodaje svežega mesa, in pa preko skupine proizvajalcev za jagnjetino. Naša želja in prizadevanje pa je, da bi se v okviru skupine proizvajalcev naše ekološko pridelano meso ne tržilo kot meso iz konvencionalne reje temveč z ekološkim certifikatom. Vključeni smo tudi v mrežo t.i. ARK kmetij in podeljeni status ARK kmetije nam pomeni priznanje avtentičnosti rejnih živali, predvsem pa posebne vloge tovrstne reje pri ohranjanju biotske pestrosti v slovenski živinoreji.

Bi pa na tem mestu poudaril, da smo poleg vključenosti v KOPOP ukrep, kot hribovska ekološka kmetija, vključeni še v nekaj ukrepov PRP 2014-2020 in sicer v ukrepe: OMD, Dobrobit živali in Ekološko kmetovanje.

 

Rezultati/koristi

-    Ekonomski:

V tem trenutku (konec leta 2018) je to eno redno delovno mesto na kmetiji in možnost nadaljnjega razvoja kmetije. Pomemben rezultat pa je seveda ohranjanje avtohtonih pasem, ohranjanje kmetije in ustvarjanje pogojev, da bo kmetija lahko nudila delovna mesta tudi našim otrokom, ko ti odrastejo.

Z vključitvijo v ukrep 10 KOPOP sem v povezavi z operacijo Reja lokalnih pasem, ki jim grozi prenehanje reje, med drugim opravil tudi 6-urni program usposabljanja s področja kmetijsko okoljskih in kmetijsko podnebnih vsebin, izdelan pa imam tudi program aktivnosti kmetijskega gospodarstva.

V omenjeni operaciji imamo 50 ovc.

Stalnim strankam zadnje pol leta prodajamo konfekcionirano meso za 1 € dražje, po 7 €. Seveda potrošniki vedo, da je to meso pridelano ekološko in nas poznajo. Pri skupini proizvajalcev pa je cena 5,70 €/kg s tem, da ni dela in stroška s konfekcijo in dostavo (podatki za konec leta 2018).

-    Okoljski in podnebni:

Z vključenostjo v ukrep Ekološko kmetovanje pridobim vsako leto certifikat za ekološko pridelavo oziroma predelavo. Živali redimo v skladu s predpisi ekološkega kmetovanja in v ta namen sem ravno tako opravil 6-urni program usposabljanja ter izvajam vse druge zahteve. V ukrepu Ekološkega kmetovanja imamo 32 hektarjev površin.

 

Kontaktna oseba

Janez Smrtnik, kmetija Kovk
Spodnje Jezersko 14

Elektronski naslov: kovk@siol.net

Telefon: 00386 41 368 903

PREDSTAVITVENI VIDEO: Reja avtohtonih pasem, ki jim grozi prenehanje reje, na kmetiji Janeza Smrtnika, Jezersko

                


Opis in fotografije je pripravil: ČZD Kmečki glas d. o. o.
Fotografije tudi Janez Smrtnik, arhiv

 

 IMGP8189 Janez Smrtnik Kovk Avtor Kmečki glas

IMGP8181

IMGP8226

S5 Avtor Janez Smrtnik Kovk

IMG 20180921 Avtor Janez Smrtnik Kovk

S16 Avtor Janez Smrtnik Kovk

S18 Avtor Janez Smrtnik Kovk

 

 

                                                                                                                                                              
Published in Primeri dobrih praks

Predstavljamo zadrugo, ki uspešno prenaša inovativne ideje v prakso ekološkega kmetovanja. Nove pristope ne izvaja zgolj zaradi boljše poslovne uspešnosti temveč predvsem zaradi povečevanja zaupanja in varnosti tako kupca kot njihovih pridelkov in izdelkov pa tudi zaupanja članov zadruge in drugih kmetov dobaviteljev. Kmetijska zadruga Šaleška dolina je tudi prva zadruga v Sloveniji, ki je ustanovila socialno podjetje.

Projekt prispeva h glavnim strateškim potrebam v Sloveniji – povečanju pridelave ekološkega mesa in povečanju pridelave ekološkega sadja. S protitočnimi mrežami in namakanjem pa se sektor sadjarstva prilagaja podnebnim spremembam, kar je še zlasti potrebno, saj smo imeli v Sloveniji samo v letu 2016 in 2017 večje naravne nesreče (pozeba in suša). Z inovativnim pristopom pri zagotavljanju sledljivosti pa odgovarjajo potrebam tako potrošnikov kot strategiji Slovenije, ki promovira lokalno kakovost in kratke dobavne verige (svoje izdelke prodajajo v 100 javnih zavodov - vrtci, šole, bolnišnice).

Kmetijska zadruga Šaleška dolina je razvila izvirni sistem sledljivosti s pomočjo QR kode, tako da lahko kupec že pred nakupom mesa natanko preveri na kateri kmetiji je bilo meso prirejeno ter katere veljavne certifikate ima.  Ta način sledljivosti nadgrajujejo z novim sistemom, t.i. Origin Trail ob pomoči blockchain tehnologije, ki omogoča neizbrisljivo sledljivost, s čemer odgovarjajo na naraščajoče nevarnosti ponarejanja in nepoštenih praks.

 

‟Imamo izvirni sistem sledljivosti, ki smo ga uvedli že pred leti in sicer s pomočjo QR kode, tako da lahko kupec preden se odloči za nakup našega mesa natanko preveri na kateri kmetiji je bilo meso prirejeno, kje se kmetija nahaja ter katere veljavne certifikate ima dotična kmetija. Sedaj ta način sledljivosti nadgrajujemo z novim sistemom, t.i. Origin Trail ob pomoči blockchain tehnologije. Ta tehnologija nam omogoča neizbrisljivo sledljivost, oziroma neizbrisljive podatke. Splošno znano je, da je na svetovnem trgu velik problem ponarejenega blaga vseh vrst, tudi prehrambenih izdelkov.

Takšne poskuse, predvsem pri prehranskih izdelkih, od zelenjave, sadja, mesa in drugih pridelkov do izdelkov iz njih, se žal pojavljajo tudi že v Sloveniji. Imamo sicer zelo učinkovito inšpekcijsko službo (Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin) pa vendar je skušnjava, da nekdo ponaredi izdelek priznane blagovne znamke in z njim nastopi na trgu zelo velika.(Ivan Drev, direktor Kmetijske zadruge Šaleška dolina)

 

Ozadje

Za projekt so se odločili, ker so izgubili 8 ha sadovnjaka, za katerega so imeli zemljišče v najemu od Sklada kmetijskih zemljišč RS, ki je to zemljišče prenesel na občino. Ob tem se jim je pojavila priložnost za novo zgodbo. Sadovnjake so tako izgubili, želeli pa so imeti okoli 20 ha sadovnjakov, da bi lahko na trgu nekaj pomenili. Z jabolki pokrivajo širši lokalni trg - Šaleško dolino, Zgornje Savinjsko dolino in del Koroške ter del Spodnje Savinjske doline. Sedaj imajo lastne sadovnjake v obsegu 16 ha. Po tej plati po njihovem mnenju niso ravno veliki, pa tudi ne majhni – zato je še toliko pomembneje, da je trženje podprto z ustrezno zgodbo. Kot primer navajajo, da vsi delajo jabolčni čips, zakaj ne bi oni delali čips s čokolado, čips s cimetom ... lepo zapakiran, izdelan butično. Takšnega produkta na trgu ne moreš dobiti kar tako, zato je lahko cena njihovega, lahko bi rekl inovativnega produkta, na trgu tudi nekoliko višja.

Cilji

S postavitvijo ekoloških nasadov jablan želijo dobiti zdrav prodajni artikel (jabolko kot sveži sadež) in surovino za ostale produkte. Cilj je postavitev protitočne zaščite na vseh površinah nasadov, kar bodo izvajali postopoma vzporedno z obnovo starejših nasadov, ter izgradnja namakalnega sistema. Poglavitni cilj jim je pridelati zdrav ekološki pridelek najvišje kakovosti in ga predelati v prehranske izdelke najvišje kakovosti ob najvišji dodani vrednosti. Ob vsem tem in pa s pomočjo njihovega inovativnega načina zagotavljanja sledljivosti pa želijo s kupci vzpostaviti najvišje možno zaupanje in pripadnost njihovim blagovnim znamkam.

Glavne aktivnosti

Za podporo nadaljnji reji ekološkega goveda so kupili kmetijsko mehanizacijo, balirko in ovijalko. So prejemniki sredstev v okviru projekta "Nakup kmetijske mehanizacije z namenom dviga konkurenčnosti podjetja", ki se sofinancira iz naslova ukrepa 4.1 Podpore za naložbe v kmetijska gospodarstva Programa razvoja podeželja 2014-2020.

S projektom postavitve nasada ekoloških jabolk in postavitve protitočnih mrež pa nadgrajujejo dosedanjo pridelavo jabolk. So prejemniki sredstev v okviru projekta "Postavitev ekoloških nasadov jablan in nakup ter postavitev protitočnih mrež", ki se sofinancira iz naslova ukrepa 4.1 Podpore za naložbe v kmetijska gospodarstva PRP 2014-2020.

Ko so dobili pozitivno odločbo na vloženo vlogo za nepovratna sredstva PRP 2014-2020, so najprej pripravili zemljišče v smeri ekološkega kmetovanja. Najprej so zasadili sončnice kot zeleno gnojilo, to preorali in dobro založili z organskim gnojilom. Nato pa smo se lotili sadnje drevesc in postavitve protitočne zaščite na 2 hektarjih površin, 1 hektar pa bodo dokončali spomladi leta 2019 . Na zemljišču so opravili globoko oranje in jih dobro založili z organskimi gnojili. Imajo namreč lastno farmo bikov, tako da so imeli lastno zalogo dve leti zorjenega gnoja. Vse to so opravili predvsem zato, ker je bil v preteklosti na teh površinah, kljub ustreznemu kolobarju, poudarek na pridelavi silažne koruze. Zato so se odločili za popolno revitalizacijo zemlje. Ustrezna založenost zemlje z organskimi gnojili je izjemnega pomena v ekoloških nasadih, kjer velja prepoved rabe mineralnih gnojil – da se razvije humifikacija. V nadaljevanju bodo uporabljali posebna ekološka gnojila (apno in fosfor Timac Agro in posebno gnojilo francoskega podjetja PRP Technologies, specializiranega za proizvodnjo biostimulantov za tla in rastline v kmetijstvu. Gnojila PRP zelo vzpodbudijo mikrobiološko dejavnost v zemlji. V ta namen smo že opravili poizkuse in izkopali pedološke jame ter preverili stanje. Pri rabi konvencionalnega gnojila se deževniki nahajajo do globine 20 centimetrov, pri rabi gnojila PRP pa so izmerili da se deževniki nahajajo do globine 60 do 80 centimetrov. Ta globina pa je pomembna z vidika globine prezračenosti zemlje in s tem boljših pogojev za koreninski sistem jablan. Ta način gnojenja pa nameravajo uvesti tudi v preostale starejše nasade jablan.

V letu 2018 so zaključevali s postavitvijo protitočne zaščite v starih sadovnjakih, za leto 2019 pa so prejeli še odločbo za postavitev protitočne zaščite še na dodatnih 4-ih hektarjih površin. Trenutno (december 2018) imajo skupaj že postavljeno protitočno zaščito na 6 ha površin.

V zadrugi imajo ustanovljeno tudi socialno podjetje, Zavod darilo narave, v katerem zaposlujemo invalide in so prva zadruga v Sloveniji, ki ima ustanovljeno tovrstno podjetje. V sklopu tega socialnega podjetja bodo del ekološkega pridelka porabili kot samostojni prodajni artikel (sveža jabolka), del pa predelali naprej v ekološki jabolčni sok, ekološko jabolčno vino, ekološki jabolčni kis, ekološki čips, ekološke krhlje in ekološko čežano. Na ta način bodo ekološkemu pridelku, ki ima že tako večjo vrednost kot jabolka pridelana na druge načine, dodali še večjo dodano vrednost.

Rezultati/koristi

-    Ekonomski:

KZ Šaleška dolina ima 12 poslovnih enot. Leto 2017 je bilo za KZ Šaleška dolina in za njihove člane uspešno poslovno leto z veliko presežki. 

Investicijska vlaganja se jim obrestujejo, kar jim prinaša večje tržne deleže na novih področjih in novih blagovnih skupinah.

Sadjarstvo jim pomeni 1,8 % v poslovanju celotne zadruge  (izvajamo ga v okviru PE Turn) – in kar se tiče investicijskih vlaganj, dajejo v sedanjem času največji poudarek prav sadjarstvu.  Imajo svojo blagovno znamko SLODAR (od leta 2007) preko katere tržijo sveža jabolka in produkte iz njih. Tu gre za konvencionalno pridelavo. Produkte ekološke pridelave in ekološke predelave pa tržijo pod blagovno znamko EKODAR. Pod znamko EKODAR (od leta 2009) tržijo tudi ekološko pridelano meso. Prvi v Sloveniji so prejeli tudi certifikat Izbrana kakovost – Slovenija.  

Sodelujejo s preko 100 javnimi zavodi (vrtci, šole, bolnišnice). Imajo tudi internetno prodajo.

Pri tem jamčijo za visoko kvaliteto. V letu 2017 in 2018 so prejeli dve zlati priznanji za ekološki jabolčni sok z aronijo naocenjevanju Dobrot slovenskih kmetij v okviru kmetijsko živilskega sejma AGRA. Če to priznanje osvojijo še v letu 2019, bodo prejeli priznanje šampiona.  Pri izdelavi tega soka so povezani z ekološkim kmetom, ki jim dobavlja ekološko pridelano aronijo.

Januarja 2019 se želijo prijaviti še na javni razpis iz naslova ukrepa namakanja. V ta namen se zvrta 70 metrov globoko vrtino, ki pa jo bodo verjetno še nadaljevali do globine 140 metrov, da bodo prišli do dovolj velike količine vode.


-    Okoljski in podnebni:

Slovensko sadjarstvo ima že več kot stoletno tradicijo pridelave sadja za prodajo. Podnebne spremembe, oziroma zavest, da je potrebno storiti kar največ, da bi jih omilili, so med drugim povzročile tudi večje povpraševanje po sonaravno (ekološko) pridelani hrani. K temu prispeva tudi ekološka pridelava sadja, katere najpomembnejši cilj je, da se ob nadzorovani uporabi organskih gnojil in posebej dovoljenih sredstev za varstvo rastlin in plodov na ekonomsko sprejemljiv način pridela najkakovostnejše sadje. Ob tem pa se ohranja in v mnogih primerih na novo vzpostavlja biotska pestrost, oziroma raznovrstnost življenja v naravi. Tem ciljem sledijo tudi v KZ Šaleška dolina in zato so se tudi odločili, da dosedanjo integrirano pridelavo postopoma, ob obnovah sadovnjakov, preusmerijo v ekološko. Prvi korak na področju sadjarstva so storili s projektom postavitve ekoloških nasadov jablan in nakupa ter postavitve protitočnih mrež. Na 2 ha površin so to že storili, 1 ha površin pa bodo dokončali spomladi leta 2019.

-    Družbeni:

KZ Šaleška dolina je ustanovila tudi socialno podjetje Zavod darilo narave, v katerem trenutno zaposlujejo 4 invalide in so prva zadruga v Sloveniji, ki ima ustanovljeno tovrstno podjetje. V sklopu tega socialnega podjetja del ekološkega pridelka jabolk predelajo v ekološke izdelke z višjo dodano vrednostjo.


- Povezovanje:

KZ Šaleška dolina sodeluje s preko 700 kmetijami, članov zadruge pa je skoraj 340. Svoje poslovanje so razširili še v Zgornje Savinjsko dolino, ker je šla tamkajšnja zadruga v stečaj. Tam imajo dve trgovini (v Nazarjah in Lučah) v katerih že ustvarjajo okrog 35 % vsega prometa.

Leta 2018 so uvedli tudi kartice ugodnosti, ki stimulativno vplivajo na poslovne odnose. Vpeljan je mehanizem, ki članom zadruge omogoča ugodnejše nakupe z lojalnim medsebojnim odnosom.

Da bi izdelki blagovnih znamk, še posebej meso iz ekološke reje, še naprej uživali ugled pri potrošnikih in da so lahko potrošniki popolnoma prepričani, da so slovenski in ne ponarejeni, uvajajo najsodobnejšo tehnologijo sledljivosti  t.i. Origin Trail ob pomoči blockchain tehnologije. Ta tehnologija omogoča neizbrisljivo sledljivost, oziroma neizbrisljive podatke.  

 

Kontaktna oseba

Ivan Drev

Kmetijska zadruga Šaleška dolina
Metleče 7, 3325 Šoštanj

http://kz-saleskadolina.si/
http://ekodar.si/
https://www.facebook.com/slodar/

Elektronski naslov: ivan.drev@kz-saleskadolina.si, info@kz-saleskadolina.si

Telefon: 00 386 3 898 49 70

PREDSTAVITVENI VIDEO: Uspešen razvoj Kmetijske zadruge Šaleška dolina z ekološko pridelavo jabolk in mesa ob uporabi inovativnih postopkov sledljivosti porekla pri trženju svojih izdelkov, Šoštanj

 

Opis in fotografije je pripravil: ČZD Kmečki glas d. o. o.

 

IMGP8366a

IMGP8333

IMGP8341

IMGP8307

                                                                                                                                                              
Published in Primeri dobrih praks