Program podeželja

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je skupaj s kraljevino Nizozemsko v okviru 53. mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma AGRA organiziralo posvet Možnost namakanja v Sloveniji in izkušnje namakanja na Nizozemskem.

 

Namakanje je po eni strani tehnološki ukrep dodajanja optimalnih količin vode za rast rastlin, po drugi strani pa ne smemo zanemariti niti pomena namakanja pri blaženju posledic klimatskih sprememb, s katerimi se v zadnjem desetletju aktivno soočamo. Pravilno strokovno namakanje zagotavlja, da rastline v večji meri izkoristijo hranila v tleh, s tem pa se zmanjša njihovo izpiranje v podtalnico.

V Sloveniji se lahko pohvalimo z dolgo zgodovino namakanja kmetijskih zemljišč, ki pa je v zadnjih letih nekoliko na stranskem tiru. Z namakalnimi sistemi imamo namreč opremljenih dobrih 7500 ha kmetijskih zemljišč, kar predstavlja le nekaj več kot 1,5 % kmetijskih zemljišč v uporabi. Cilj in želja Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v programskem obdobju Programa razvoja podeželja 2014-2020 je, da zgradimo in tehnološko posodobimo do 5000 ha namakalnih sistemov. Zanimanje za namakanje med kmeti in kmetijskimi organizacijami (podjetji) je zelo veliko oziroma za vsaj 10.000 ha, vendar se je treba prilagoditi realnim finančnim možnostim v okviru Programa razvoja podeželja 2014-2020.Za doseganje zastavljenih ciljev je treba pridobiti čim več informacij o izkušnjah z namakanjem, ki jih imajo v drugih državah. Zato smo na posvet povabili drs. ing. PNM Petra Schipperja, ki na univerzi v Wageningenu deluje kot raziskovalec na področju uporabe in rabe vode v kmetijstvu.

Strokovni del posveta je odprla prof. dr. Marina Pintar, ki je v prispevku Stanje in potenciali namakanja v Sloveniji opredelila možnosti izgradnje namakalnih sistemov, njihovo smotrnost in optimalno uporabo. Dejstvo je, da v Sloveniji namakamo premalo kmetijskih zemljišč, se pa v zadnjem času izvajajo številne aktivnosti na tem področju, kar daje upanje, da se bo področje namakanja v tej finančni perspektivi močno izboljšalo.

V nadaljevanju so predstavniki Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano predstavili ključne dokumente, ki bodo opredeljevali namakanje v obstoječi finančni perspektivi do leta 2020. G. Ritonja je predstavil Načrt razvoja namakanja in rabe vode za kmetijstvo do leta 2020 in Program ukrepov za izvedbo Načrta razvoja namakanja in rabe vode za namakanje v kmetijstvu do leta 2020, ki opredeljuje območja, kjer je izkazan interes po namakanju kmetijskih zemljišč, ob enem pa je mogoče zagotoviti vodni vir za potrebe namakanja (nadzemne vode, podtalnica ali akumulacija). G. Ravnikar je predstavil ključne spremembe Zakona o kmetijskih zemljiščih na področju namakanja, kot so nova delitev namakalnih sistemov na javne in zasebne namakalne sisteme, znižanje deleža soglasij za uvedbo javnega namakalnega sistema na 67 % ter pogodba o uporabi namakanja, g. Primožič pa je predstavil možnosti financiranja vzpostavitve namakalnih sistemov in opreme v Programu razvoja podeželja 2014-2020. Namakalni sistemi, ki so namenjeni več uporabnikom (sedanji veliki namakalni sistemi) se štejejo kot infrastruktura, kjer je omogočeno sofinanciranje do 100 % upravičenih stroškov. Individualni namakalni sistemi in namakalna oprema pa se šteje kot investicija na kmetijsko gospodarstvo, kjer je izhodiščna stopnja podpore 30 % upravičenih stroškov. Ključni dokumenti za kandidiranje na javnih razpisih pa so vodno dovoljenje, odločba o uvedbi namakanja ter izvedba predhodne presoje oziroma presoje vplivov na okolje.

Nizozemsko večinoma poznamo po osuševanju morskega dna za potrebe kmetijstva in poselitve, ne smemo pa zanemariti dejstva, da namakajo več kot 25 % kmetijskih zemljišč v uporabi. Prof. Schipper je poleg tega izpostavil tudi glavne razlike med Slovenijo in Nizozemsko. Na Nizozemskem so kmetije v povprečju velike preko 100 ha, vsa zemljišča pa imajo zaokrožena. Zato souporabe namakalnih sistemov praktično ne poznajo. Poleg tega je večina Nizozemske prepletena z osuševalnimi jarki, ki so stalno poplavljeni, kar omogoča črpanje vode za potrebe namakanja neposredno iz osuševalnih jarkov. Poleg določenih razlik med državama, pa je izpostavil tudi podobnosti, kot je neenakomerna razporeditev padavin, zasoljevanje, kritje stroškov uporabe vode in pridobivanje ustrezne dokumentacije.

Posveta je se udeležilo preko 100 poslušalcev, ki so aktivno sodelovali v razpravi po koncu predstavitev.

 

Gradiva iz posveta (predstavitve):

Stanje in potenciali namakanja v Sloveniji (Marina Pintar, Biotehniška fakulteta)

Agriculture & Irrigation in the Netherlands, history, policy & Innovation (Peter Schipper, WUR-Alterra)

Predstavitev predloga sprememb Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ-E) na področju zemljiških operacij (namakanje, osuševanje, agromelioracije) (Leon Ravnikar, MKGP)

Načrt in program razvoja namakanja in rabe vode za namakanje v kmetijstvu do leta 2020 (Igor Ritonja, MKGP)

Namakanje v Programu razvoja podeželja 2014-2020 (Tomaž Primožič, MKGP)

 

DSC 7371

DSC 7358

DSC 7373

 

 

 

Deli informacije na svojih socialnih omrežjih