Program podeželja

Ekološka pridelava se vsako leto povečuje tako v Sloveniji kot tudi v svetu, povečuje pa se tudi povpraševanje oziroma poraba ekoloških pridelkov oziroma izdelkov. Del ekološke pridelave je tudi ekološko čebelarstvo, katerega poglavitna načela so tako kot za vse oblike ekološke pridelave in predelave zapisana v uredbah EU za področje ekološke pridelave, seveda pa ima vsaka država članica tudi možnost, da določene, zanjo posebne zahteve, opredeli v svoji nacionalni zakonodaji, vendar ta seveda ne sme odstopati od minimalnih zahtev. Posebnosti, ki so značilne za Slovenijo, so opredeljene v Pravilniku o ekološki pridelavi.

O zakonodaji in minimalnih zahtevah za vzpostavitev ekološkega čebelarstva je bilo veliko napisanega že v prejšnjih številkah Slovenskega čebelarja, na voljo pa je tudi knjižica z naslovom Ekološko čebelarstvo, zato želim v tem prispevku predstaviti razvoj ekološkega čebelarstva v številkah, predvsem z vidika razvoja v minulih letih (kateri čebelarji so glede na število svojih panjev vstopili v sistem) in drugo.

Razvoj ekološkega čebelarstva v Sloveniji

Od vzpostavitve sistema ekološkega kmetovanja/čebelarjenja v Sloveniji je minilo že skoraj 20 let. Skoraj vsa leta sem spremljal razvoj ekološkega čebelarstva, prav tako pa tudi problematiko, ki ga je usmerjala. V tem obdobju mi je spremljanje letnega stanja omogočalo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki zbira vse statistične podatke o ekološkem kmetijstvu. Tako so nastali spodnji grafi, ki prikazujejo minulo obdobje in nam odgovarjajo na nekatera vprašanja v zvezi s tem.
Ugotovimo lahko, da so v ekološko čebelarstvo vključene različne kategorije čebelarjev, tako čebelarji z velikim številom čebeljih družin (več kot 100) kot tudi mali čebelarji (ki čebelarijo z manj kot 10 čebeljimi družinami). Leta 2015 sta bila v ekološko čebelarjenje vključena tudi čebelarja, ki čebelarita z več kot 100 oz. z več kot 200 čebeljimi družinami. Število čebelarjev v posamezni kategoriji se je z leti spreminjalo, najpogosteje v prid tistih, ki čebelarijo z 11–100 panji (Graf 1). Kategorija čebelarjev z več kot stotimi čebeljimi družinami ostaja v vseh obravnavanih letih bolj ali manj nespremenjena. V tej kategoriji sta bila po navadi zgolj dva čebelarja.

Graf 1: Število čebeljih družin na čebelarja v posameznih obravnavanih letih

Predstavitev1

Povprečno število čebeljih družin na čebelarja se v celotnem obdobju nekoliko zmanjšuje. Leta 2007 je bilo to število 46, potem pa se je postopno zmanjševalo do leta 2010, ko je doseglo število 30, nato pa je nihalo med 30 in 35 čebeljimi družinami na čebelarja.

Graf 2: Povprečno število čebeljih družin na čebelarja v posameznih obravnavanih letih

Predstavitev2

Pri skupnem številu čebeljih družin ugotavljamo, da med leti obstajajo določena nihanja ter da se skupno število čebeljih družin zmanjšuje do leta 2010, za naslednja leta pa je značilno nihanje med 1600 in 1800 čebeljimi družinami.

Graf 3: Skupno število čebeljih družin v posameznih obravnavanih letih

Predstavitev3

V obdobju od leta 2007–2016 je opaziti izrazito povečanje števila ekoloških čebelarjev. Eden izmed morebitnih vzrokov povečanja ekoloških čebelarjev v letu 2016 so verjetno tudi podpore za ekološko čebelarjenje, saj se je njihovo število precej povečalo prav v tem letu. Žal do tedaj, ko je nastal ta prispevek, še ni bilo na voljo podatka o številu čebeljih družin, vključenih v ekološko čebelarjenje v letu 2016.

Graf 4: Število ekoloških čebelarjev v obdobju 2007 – 2016

Predstavitev4

Slovenija je z novim programskim obdobjem PRP-2014-2020 uvedla podpore za ekološko čebelarjenje. Program razvoja podeželja za obdobje 2014–2020 vsebuje tudi poseben ukrep EKOLOŠKO KMETOVANJE. Namen ukrepa je spodbujati kmetijska gospodarstva (KMG) za izvajanje do narave prijaznega kmetovanja, ki bo prispevalo k ohranjanju in izboljševanju biotske raznovrstnosti, virov pitne vode, rodovitnosti tal …

V okviru ukrepa so predvidena tudi plačila/podpore za preusmeritev v prakse in metode ekološkega kmetovanja ali ohranjanje praks in metod ekološkega kmetovanja. Kmetija, ki vstopi v sistem ekološkega kmetovanja, sprva pridobi podporo za preusmeritev v ekološko kmetovanje, pozneje pa za ohranjanje ekološkega kmetovanja na kmetiji. Pri ekološkem čebelarstvu se plačilo ne razlikuje in je enotno tako v fazi preusmeritve kot tudi pozneje v obdobju ekološkega čebelarjenja. Vsak ekološki čebelar prejme 22,31 evra/čebeljo družino/leto, in sicer na podlagi stanja, ugotovljenega na dan kontrole.

Vsi podrobni pogoji ukrepa Ekološko kmetovanje za leto 2016 so opredeljeni v Uredbi o ukrepih kmetijsko-okoljskih podnebnih plačil, ekološko kmetovanje, … za obdobje 2014–2020, Ur. l., št.16/2016. Za podrobnejše informacije pa povprašajte kmetijskega svetovalca na vašem območju.

Če želite vstopiti v sistem ekološkega čebelarjenja in pridobiti navedeno plačilo, se lahko vanj vključite vsako leto do 31. decembra vse do konca programskega obdobja. Seveda je treba prej urediti registracijo kmetijskega gospodarstva na upravni enoti in pridobiti številko KMG-MID ter se vpisati v register kmetijskih gospodarstev (RKG), vendar je večina čebelarjev to že uredila. Prijava do omenjenega datuma v letu je eden izmed poglavitnih pogojev za pridobitev plačila oziroma za oddajo zahtevka v prihodnjem letu. Prijavite se pri eni izmed treh kontrolnih organizacij za ekološko kmetovanje, z njo sklenete pogodbo ter spomladi oddate zbirno vlogo na eni od izpostav za kmetijsko svetovanje, kjer boste še pred tem izdelali program aktivnosti in oddali zahtevek za plačila iz naslova ukrepa Ekološko čebelarjenje. Seveda vas bodo po prijavi v kontrolo obiskali pristojni iz kontrolne organizacije in preverili izpolnjevanje pogojev za ekološko čebelarjenje. Te pogoje je treba dosledno upoštevati v celotnem obdobju čebelarjenja, saj je za pridobitev sredstev pomembna tudi pridobitev certifikata kontrolne organizacije. Po oddaji zahtevka je treba ekološko čebelariti najmanj pet let, kajti ob morebitnem predčasnem prenehanju boste morali vrniti pridobljena sredstva. V tem obdobju so predvidena tudi obvezna letna izobraževanja, ki se jih boste morali udeležiti ter enkrat uporabiti tudi storitev svetovanja.

V zahtevah za izvajanje ukrepa Ekološko kmetovanje na kmetiji/čebelarstvu je opredeljeno, da mora kmetija/čebelar v prvem letu trajanja obveznosti (najpozneje do 20. decembra) izdelati individualni načrt preusmeritve. Ta načrt boste izdelali skupaj s pooblaščeno organizacijo za izdelavo preusmeritvenih načrtov.

Odgovorov na vprašanje, zakaj takšen razvoj, je veliko, zato nanj ni mogoče odgovoriti enoznačno. Kljub temu se vsako leto določen del čebelarjev iz vseh velikostnih skupin odloči za ekološko čebelarjenje in s tem bogati tovrstne izkušnje, ki bodo v prihodnje poleg vse bolj motiviranega trga, čebelarjev in tudi vse bolj motivirane države, ki namenja določene spodbude za razvoj te panoge kmetijstva, dobra podlaga za nadaljnji hitrejši razvoj ekološkega čebelarstva v novem programskem obdobju programa razvoja podeželja. Poleg tega je za razvoj te panoge vse bolj ugodno tudi širše podporno okolje (dobava ekološkega sladkorja po ugodnejši ceni, zatiranje varoj z učinkovitimi in zanesljivimi dovoljenimi pripravki, dostopnost voska iz ekoloških čebelarstev, možnost predelave lastnega voska v satnice …), to pa skupaj z zgoraj navedenimi ustvarja možnosti za spremembo empiričnih podatkov v prihodnjem obdobju.


Prispevek avtorja Mitja Zupančič, mitja.zupancic@ce.kgzs.si, je bil objavljen v reviji Slovenski čebelar 9-2016 dne 30. 8. 2016.

 

Povezavi:

Podukrep M11.1 – Plačila za preusmeritev v prakse in metode ekološkega kmetovanja
Podukrep M11.2 - Plačila za ohranitev praks in metod ekološkega kmetovanja

Deli informacije na svojih socialnih omrežjih