Definicija pametnih vasi

Kaj je pametna vas?

Termin »pametna vas« je definiran kot podeželska skupnost, ki za izboljšanje gospodarskih, socialnih ali okoljskih izzivov uporablja inovativne rešitve in digitalne tehnologije.

Pametne vasi tvorijo predvsem ljudje, ki prevzamejo pobudo in mobilizirajo lokalne potenciale za reševanje izzivov na podeželju. Pametna naselja se povezujejo z drugimi skupnostmi in akterji na podeželskih in mestnih območjih. Digitalne tehnologije so pomembno orodje, a ne edino za ohranjanje in razvoj podeželja v prihodnje.

Primeri področij in aktivnosti, ki jih lahko razumemo v okviru pobude »Podeželje prihodnosti – Pametne vasi«:

      izgradnja infrastrukture, ohranitev kmetijske in gozdne krajine, ohranjanje vaške arhitekture, podeželske naravne in kulturne dediščine ter običajev;

      gradnja širokopasovne povezave naslednje generacije (večina gospodinjstev z dostopno hitrostjo vsaj 30 Mb/s oz. nad 100 Mb/s);

      »pametno« kmetijstvo« (avtomatizacija, senzorji, robotizacija, zbirke velike količine podatkov (angl. BigData), podatkovni bloki (angl. blockchain), umetna inteligenca itd.);

      digitalne platforme, ki lahko nadomestijo osnovne storitve: e-učenje, e-upravljanje, socialne storitve, promet, turizem, gastronomija, transport, sledljivost pridelave hrane …);

      zdravstvena oskrba (ambulanta na domu, e-zdravje);

      socialne inovacije (storitve starejših, spodbujanje socialne vključenosti na podeželskih območjih, oskrba starejših, onemoglih, ustvarjanje prijaznega okolja za invalide, pomoč osebam s posebnimi potrebami, projekti socialnega kmetijstva, ki uporabljajo kmetijstvo kot podlago za zagotavljanje različnih vrst zdravstvenih in izobraževalnih terapij, pravno varstvo in info točke ipd.);

      kulturno in družbeno življenje na podeželju (ureditev skupnih prostorov in aktivnosti za starejše, mlade, za žene na podeželju, lokacije za oddih in rekreacijo, prireditve, potujoča knjižnica, povezovanje v skupno glasbeno šolo, gledališče);

      varovanje okolja, ekološka osveščenost, krožno gospodarstvo (odpadki, varovanje voda in tal, zmanjševanje gnojil in fitofarmacevtskih sredstev);

      mobilnost v podeželskem okolju (dobavitelji, brezplačni prevozi za starejše, lokalni potniški in primestni prevoz, železniški prevoz, vključevanje različnih načinov prevoza v integrirano vozlišče …);

      samooskrba s prehrano in oskrba bližnjih mest in zgoščenih naselij (neposredna prodaja kmet – potrošnik, oskrba turističnih kompleksov);

      samooskrba z obnovljivimi viri energije (trajnostni viri: biomasa, les, prst, sonce, voda, veter; povezovanje vasi v energetske zadruge, inteligentna omrežja za zbiranje in distribucijo);

      turizem (razpršeni hoteli, butični turizem, kmečki turizem, rekreacijski turizem, kulturna dediščina in običaji v povezavi s podeželskim turizmom);

      inovativno podjetništvo (delovna mesta na domu, oživitev podeželskih storitev, dopolnilne dejavnosti na kmetiji, podeželski servisi …), spodbujanje podjetništva za mlade, ženske, starejše generacije, ki so izgubili zaposlitev, za invalide, za osebe s posebnimi potrebami, ustvarjanje dodatnih delovnih mest, dodatne dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih, centri dela na daljavo;

      vzpodbujanje delitvene ekonomije na podeželju (skupna uporaba kmetijskih strojev, avtomobilov, storitev ipd.);

      prehod na zeleno gospodarstvo na podeželskih območjih, krožno gospodarstvo, gospodarstvo na biološki osnovi.

 

Definicije pametne vasi v EU

Pojem pametne vasi je relativno nov in zato ni enotne definicije na ravni Evropske Unije. V okviru različnih pobud so se oblikovale različne definicije, ki opredeljujejo pojem pametnih vasi in jih predstavljamo v nadaljevanju.

Evropska komisija je leta 2017 v svojem dokumentu EU Action for Smart Villages opredelila pametne vasi kot podeželska območja in skupnosti, ki gradijo na svojih obstoječih prednostih, razvijajo pa tudi nove priložnosti, kjer se tradicionalna in nova omrežja krepijo prek digitalnih, telekomunikacijskih tehnologij, inovacij in boljše uporabe znanja. Digitalne tehnologije in inovacije lahko izboljšujejo kvaliteto življenja, javne storitve, izrabo virov, zmanjšujejo vpliv na okolje, podpirajo kratke verige in verige vrednosti v proizvodnji in pomagajo zagotavljati storitve na podeželju. Za uvedbo pametnih vasi na posamezno območje ni mogoče uporabiti enotnega pristopa, saj je odvisen od značilnosti posameznega območja, temelji na potrebah in potencialih zadevnega podeželskega območja, zato je zelo koristno, da razvoj temelji na območnih oz. lokalnih strategijah.

Eden od dosežkov pobude je sprejem Blejske deklaracije dne 13. 4. 2018, ki z upoštevanjem sklepov deklaracije iz Corka 2.0 definira pobudo pametnih vasi kot:

          primerno orodje za promocijo digitalne in družbene preobrazbe na podeželju,

          ključno za preoblikovanje prihodnosti kmetijstva, gozdarstva in prehrane,

          močno podporo za obnovo in razvoj podeželskih skupnosti po vsej EU (velik potencial za izboljšanje kakovosti življenja podeželskih prebivalcev, prispevek k reševanju zdajšnjega upadanja števila prebivalcev na podeželskih območjih oziroma reševanje izseljevanja s podeželskih območij).

Učinek tega pilotnega projekta je razprava o prihodnosti politike pametnih vasi. Ta pilotna pobuda deluje skupaj s tematsko skupino Evropske mreže za razvoj podeželja (ENRD).

Eden od glavnih rezultatov pilotne pobude je bil opredeliti „pametne eko-socialne vasi“. Sprejeta je bila naslednja opredelitev:

»Pametna naselja so skupnosti na podeželskih območjih, ki uporabljajo inovativne rešitve za izboljšanje svoje odpornosti, pri čemer gradijo na lokalnih prednostih in priložnostih. Zanašajo se na participativni pristop za razvoj in izvajanje svoje strategije za izboljšanje gospodarskih, socialnih in/ali okoljskih pogojev, zlasti z mobilizacijo rešitev, ki jih ponujajo digitalne tehnologije. Pametna naselja imajo koristi od sodelovanja in povezovanja z drugimi skupnostmi in akterji na podeželskih in mestnih območjih. Uvajanje in izvajanje strategij pametne vasi lahko temelji na obstoječih pobudah in se lahko financira iz različnih javnih in zasebnih virov.«

Ugotovitve v okviru projekta SIMRA (Social Innovation in Marginalised Rural Areas) kažejo, da pobude za socialne inovacije in podeželske skupnosti ne bi smele biti omejene na posamezen ukrep pametnih vasi. V okviru skupne kmetijske politike bi bilo treba podpreti tudi svetovalno podporo ali podporo za podeželske skupnosti, ki želijo izvajati strategijo pametne vasi. SIMRA podpira tudi obvezno medsektorsko načelo, da se socialne inovacije uporabijo v povezavi z vsemi nacionalno zasnovanimi načeli.

Skupina Evropskega parlamenta za podeželsko, gorsko in oddaljeno območje (RUMRA) že dolgo podpira agendo za podeželje. Takšna pobuda EU bi zagotovila uvedbo pametnih vasi po vsej EU.

Prijava na e-novice

Deli z drugimi