Program podeželja

Ukrepi PRP 2014-2020, ki spodbujajo koncept pametnih vasi

Program razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (PRP 2014–2020) predstavlja programsko osnovo za črpanje finančnih sredstev iz Evropskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP). V okviru PRP 2014–2020 so na voljo številni ukrepi s področij izboljšanja biodiverzitete, stanja voda in tal, konkurenčnosti kmetijskega sektorja, kot tudi socialne vključenosti ter lokalnega razvoja podeželskih območij. Še zlasti ukrepi, predstavljeni v nadaljevanju, pa spodbujajo aktivnosti, ki ustvarjajo mozaik podeželja prihodnosti oz. uveljavljajo koncept pametnih vasi.

Ukrep LEADER (ukrep M19) je orodje za spodbujanje skupnega lokalnega razvoja po pristopu »od spodaj navzgor«. Z oblikovanjem lokalnih partnerstev tako imenovanih lokalnih akcijskih skupin (LAS) prebivalci in organizacije sooblikujejo strategije lokalnega razvoj in tako aktivno odločajo o prednostnih nalogah in razvojnih ciljih lokalnega območja, vključno z viri financiranja za doseganje ciljev lokalnega območja. Projekti LEADER pogosto spodbujajo razvoj kratkih dobavnih verig, trženje lokalno pridelanih proizvodov in ozaveščanje o pomembnosti uporabe lokalno pridelanih produktov. Prav tako se v okviru ukrepa LEADER izvajajo projekti, ki naslavljajo izzive s področja socilanega razvoja, zlasti z vključevanjem mladih pa tudi starejših in žensk na podeželju. Nekaj projektov pa uvaja tudi nove tehnologije in digitalizacijo na podeželsko območjo. Ukrep LEADER se v programskem obdobju 2014–2020 izvaja kot del skupnega instrumenta Lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost (Community-Led Local Development – CLLD), v katerem so LAS poleg sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja na voljo tudi sredstva Evropskega sklada za regionalni razvoj in Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo. S kombinacijo različnih virov financiranja preko pristopa CLLD je LAS omogočena izvedba celovitih in kompleksnejših operacij, ki niso strogo omejene na podeželska območja, ampak vključujejo tudi ribiška in mestna naselja.

Ukrep Sodelovanje (ukrep M16) je namenjen podpori različnih oblik sodelovanja med kmetovalci in drugimi akterji na podeželju z namenom lažjega premagovanja ekonomskih, okoljskih in drugih omejitev, s katerimi se soočajo zaradi razdrobljenosti in nepovezanosti. Ukrep se izvaja preko štirih podukrepov, v okviru katerih se med drugim spodbuja pilotne projekte za razvoj novih proizvodov, praks, procesov in tehnologij, horizontalno in vertikalno sodelovanje med udeleženci v kratki dobavni verigi, ukrepanje za blažitev podnebnih sprememb ali prilagajanje nanje ter za skupne pristope k okoljskim projektom in diverzifikacija kmetijskih dejavnosti v dejavnosti v zvezi z zdravstvenim varstvom, socialnim vključevanjem, kmetijstvom, ki ga podpira skupnost, ter izobraževanjem o okolju in hrani. V okviru ukrepa Sodelovanje se podpirajo tudi projekti Evropskega partnerstva za inovacije na področju kmetijske produktivnosti in trajnosti (EIP), ki je nov koncept za spodbujanje inovativnosti in učinkovitejšega povezovanja med raziskavami in inovativnostjo z namenom hitrejšega pridobivanja uporabnih rešitev. Rezultati projektov EIP bodo vzpostavljene nove in inovativne rešitve v praksi ter učinkovitejša komunikacija med kmetovalci, raziskovalci, svetovalci in drugimi akterji, vključno z razširjanjem praktičnih rezultatov v javnosti.

Ukrep Ustanovitev skupin in organizacij proizvajalcev (ukrep M9) je namenjen za zagon in začetno delovanje skupine ali organizacije proizvajalcev, s ciljem prilagajanja proizvodnje zahtevam trga, skupnega dajanja blaga v promet, oblikovanja skupnih pravil o informacijah o proizvodnji ter organiziranja in pospeševanja procesov inovacij. Vse te aktivnosti vključujejo tudi digitalizacijo, saj si s tem olajšajo poslovanje in pretok informacij, kar pa je bistveno za doseganje večjega učinka kmetovanja - tako okoljskega (zmanjšanje obremenjevanja) kot tudi finančnega (znižanje stroškov, večja razlika v ceni). Povezanost primarnih proizvajalcev bo posredno vplivala na dohodkovno uspešnost posameznega člana skupine, kar bo imelo neposredni vpliv na trajnostno proizvodnjo hrane in vzpostavitev lokalnih trgov.


Podpora za širokopasovno infrastrukturo (podukrep M7.3) omogoča izgradnjo ene izmed »osnovnih« infrastruktur za razvoj novih tehnologij, digitalizacije in pametnih vasi – širokopasovni internet. Ukrep se izvaja v naseljih z manj kot 5.000 prebivalcev, in sicer v podravski, pomurski in koroški statistični regiji. Izgradnja širokopasovnih omrežij naslednje generacije v ostalih statističnih regijah bo sofinancirana preko kohezijskega sklada s strani Ministrstva za javno upravo. Podpora je namenjena naložbam za izgradnjo širokopasovnih omrežij naslednje generacije, s čimer bo omogočena možnost dostopa do širokopasovnega omrežja, kjer širokopasovna infrastruktura še ni zgrajena in hkrati kjer novi interesenti nimajo možnosti pridobitve dostopa do širokopasovnega omrežja, saj s strani operaterjev ni izkazan tržni interes za njeno izgradnjo.

Ukrep Naložba v kmetijska gospodarstva (ukrep M4) s podprtimi naložbami prispeva k povečanju dodane vrednosti kmetijskih proizvodov in njihovemu uspešnejšemu trženju vzdolž celotne agroživilske verige. V okviru podukrepa 4.1 Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva so predmet podpore tudi kolektivne naložbe v primarno kmetijsko pridelavo, v okviru podukrepa 4.2 Podpora za naložbe v predelavo, trženje oziroma razvoj kmetijskih proizvodov pa naložbe v skupno rabo članov kmetijskih zadrug, skupin ali organizacij proizvajalcev na področju trženja oz. predelave kmetijskih proizvodov.


Programsko obdobje 2021–2027

Vsaka država članica bo morala v novi perspektivi posebno pozornost nameniti specifičnim okoljskim in podnebnim ciljem, generacijski pomladitvi, modernizaciji izvajanja politike z osredotočenostjo na boljšo uporabo znanja in svetovanja ter novim (digitalnim) tehnologijam. Pametnejša, posodobljena in bolj trajnostna Skupna kmetijska politika po letu 2020 mora spodbujati raziskave in inovacije, da bi podpirala večfunkcionalnost kmetijstva, gozdarstva in prehranskega sistema v Uniji, pri čemer mora vlagati v tehnološki razvoj in digitalizacijo ter izboljšati dostop do nepristranskega, zanesljivega in relevantnega znanja ter novih spoznanj.
V naslednjem programskem obdobju bo koncept pametnih vasi še bolj poudarjen. Podpirajo se vsebine kot so in drugih osnovnih storitev, inovativne rešitve za okoljska vprašanja, krožno gospodarstvo pri kmetijskih odpadkih, promocija lokalnih proizvodov, ki jih podpira tehnologija in informacijsko-komunikacijska tehnologija, ter izvajanje in koriščenje vseh prednosti kmetijsko-živilskih projektov pametne specializacije, turizma in kulturnih dejavnosti itd.

Deli informacije na svojih socialnih omrežjih