Program podeželja

Nove tehnologije in digitalizacija v povezavi s kmetijstvom

V Sloveniji se sistem digitalizacije uvaja postopno in na različnih področjih. Na področju kmetijstva oziroma t. i. pametnega kmetijstva se v zadnjih letih vse bolj uporablja sodobna informacijska in komunikacijska tehnologija (IKT), kot so natančna merilna oprema, senzorji,  tipala, sistemi geo-pozicioniranja, brezpilotna letala, robotika, pa tudi Big Data (velike podatkovne zbirke), internet stvari in umetna inteligenca.

Pametno kmetijstvo ima velik potencial za doseganje bolj produktivne in trajnostne kmetijske proizvodnje, saj temelji na bolj natančnem in učinkovitejšem pristopu. Najpomembnejši razlog za uvajanje digitalizacije je ekonomski, uvaja pa se tudi iz drugih potreb. Lahko prinese velike koristi v zvezi z okoljskimi vprašanji, kot so učinkovitejša uporaba vode, manjša uporab gnojil in fitofarmacevtskih sredstev, manjša poraba goriva, optimizacija obdelave ipd.

Pametno kmetijstvo ne zajema samo velikih kmetij, temveč so vanj vključene tudi družinske kmetije.

Primeri pametnega kmetijstva v Sloveniji

V Sloveniji so že v uporabi molzni roboti, ki povečajo učinkovitost v prehrani krav, saj so roboti povezani s krmilniki, ki dozirajo krmila na osnovi količine pomolženega mleka, poenostavi pa tudi samo molžo. Nadalje so v uporabi senzorji za namakanje in nadziranje stanja tal, ki optimizirajo porabo vode glede na informacije o strukturi tal, traktorji, roboti za čiščenje hlevov in priključki za obdelavo tal, varstvo rastlin in spravilo pridelka, ki so satelitsko vodeni in delno robotizirani ter mnogo poskusnih tehnologij (npr. samohodni stroji z različnimi senzorji in opravili).

Kmetijskim gospodarstvom so na voljo grafični podatki o kmetijskih parcelah in rabi zemljišč, ki jih lahko uporabijo pri vodenju kmetijske mehanizacije na podlagi globalnega sistema za pozicioniranje GNSS, ali pri načrtovanju zasaditve in kolobarja.

Nekatere kmetije uporabljajo tudi nadzor iz zraka - analiza satelitskih posnetkov ali posnetkov, pridobljeni z manjšimi droni - za hitrejše ugotavljanje bolezenskih znakov rastlin, za pomanjkljivo oskrbo s hranili ali za pomanjkanje vode v rastlinah.

Živinorejske kmetije s prirejo mleka lahko na osnovi analiz mleka dobijo vse podatke o proizvodnji, prehrani in zdravstvenemu stanju živali - vse v elektronski obliki. S tem pridobijo natančen nadzor nad upravljanjem kmetije in stroški, izboljša se reprodukcija, racionalizira se prehrana živali. Na osnovi analiz so kmetje obveščeni o prikritih zdravstvenih težavah ali o napakah pri prehrani.

Nekateri kmetje uporabljajo tudi elektronske sonde za merjenje količine zelene mase na travnikih – z namenom vodenja prehrane pašnih živali. Zelenjadarske in sadjarske kmetije uporabljajo natančne lokalne vremenske in fitoinfo podatke za namen namakanja s ciljem manjše porabe vode v kmetijstvu in pravočasne zaščite pred škodljivci in boleznimi. S pravočasnim ukrepanjem lahko zmanjšajo ali celo odpravijo posledice suše in različnih bolezni oziroma škodljivcev.

Za učinkovito digitalizacijo v kmetijstvu so potrebne osnovne digitalne evidence prostora, ki so v Sloveniji razpoložljive že vrsto let. Prav tako so na voljo številni registri, ki zbirajo podatke o posamezni pridelavi ali vzreji. Tako je na primer v centralnem registru goveda registrirano  govedo in njihovi rejci, hkrati pa se na velikem vzorcu spremljajo parametri prireje in drugi podatki. Ti podatki dopolnjujejo ostale podatke prireje in pomagajo pri njenem optimiziranju, hkrati pa so podatki pomembni za selekcijske programe. Država ima tudi dobro razvito mrežo agrometeoroloških postaj, ki spremljajo vremenske podatke neposredno v pridelovalnih območjih. Javna služba zdravstvenega varstva rastlin na osnovi njihovih vrednosti, modelov ter neposrednega spremljanja napoveduje razvoj bolezni in škodljivcev ter svetuje najprimernejšo strategijo varstva rastlin.

Daljinsko zaznavanje (satelitsko snemanje in snemanje iz zraka z droni) predstavlja enega od osrednjih pristopov za zajemanje podatkov o stanju pridelave. Slovenija je na področju uporabe daljinskega zaznavanja zelo aktivna tako na zajemu  kot tudi interpretaciji podatkov. Čeprav se obseg kmetijske mehanizacije, ki lahko beleži in/ali uporablja podatke za izvajanje preciznega kmetijstva (kombajni, trosilci umetnega gnoja, aplikacija FFS, sejalnice) postopoma povečuje, je na tem segmentu največji primanjkljaj, ki onemogoča hitrejšo uvajanje digitalizacije kmetijstva v Sloveniji.

 

Deli informacije na svojih socialnih omrežjih