Program podeželja

Javna razprava o predlogu Strateškega načrta Skupne kmetijske politike 2. 7. - 15. 8. 2021

Ministrstvo za kmetijstvom gozdarstvo in prehrano je 2. 7. 2021 objavilo predlog posameznih vsebin Strateškega načrta SKP 2023–2027, ki vsebuje analizo stanja, opredeljene potrebe, intervencije, finančni razrez, zneske na enoto ter kazalnike učinka. Z objavo predloga posameznih vsebin Strateškega načrta SKP 2023–2027 se začenja javna razprava, ki bo trajala do 15. 8. 2021.

Povezava do Strateškega načrta SKP (objavljeno 2. 7. 2021)

Vabljeni k sodelovanju v javni razpravi o objavljenih vsebinah Strateškega načrta SKP 2023–2027, v okviru katere lahko podate pripombe in predloge na elektronsko naslov sn.mkgp@gov.si do 15. 8. 2021 ali preko spletnega obrazca, dostopnega na spletni strani www.skp.si (povezava bo objavljena naknadno).

V okviru javne razprave bo MKGP organiziral več javnih posvetovanj, na katere so vabljeni vsi zainteresirani. Termini in lokacije javnih posvetovanj:

14. 7. 2021: Celje (Kongresni center Celje, Dečkova cesta 1, 3000 Celje); hkrati neposredni prenos preko spleta
16. 7. 2021: Postojna (Kulturni dom Postojna, Gregorčičev drevored 2a, 6230 Postojna)
19. 7. 2021: Moravske Toplice (Terme Vivat,Ulica ob igrišču 3, 9226 Moravske Toplice)
20. 7. 2021: Novo mesto (GRM Novo mesto,Sevno 13, 8000 Novo mesto)
21. 7. 2021: Cerklje na Gorenjskem (Kulturni dom Ignacija Borštnika, Trg Davorina Jenka 12, 4207 Cerklje na Gorenjskem)
22. 7. 2021: Ljubljana (Biotehniška fakulteta, Jamnikarjeva ulica 101, 1000 Ljubljana)
27. 7. 2021: Pivola (Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, Pivola 10, 2311 Hoče)

*Vsi javni posveti bodo potekali med 9.30 in 12. uro (registracija udeležencev bo od 9. ure dalje).

Prijave na dogodek

Vse, ki bi se radi udeležili predstavitev po Sloveniji v živo, opozarjamo, da bo za udeležbo na posvetovanjih potrebno upoštevati takrat veljavne omejitvene pogoje in priporočila NIJZ (predvidoma pogoj PCT - prebolel, cepljen, testiran in nošnja maske v notranjih prostorih).

_______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________

Vključevanje deležnikov v letu 2021 

V letošnjem letu ministrstvo skupaj s sodelovanjem deležnikov ter najširše javnosti oblikuje končni nabor intervencij, ki bo narejen glede na razpoložljiva finančna sredstva, prioritizacijo, cilje ter pričakovane rezultate. Predvidoma konec letošnjega leta bo strateški načrt formalno posredovan na Evropsko komisijo.

Na MKGP je bilo za pripravo strateškega načrta ustanovljenih pet delovnih skupin, v katerih sodelujejo predstavniki inštitucij in resorjev, in sicer: horizontalna skupina, skupina za pametno in odporno kmetijstvo, skupina za varovanje okolja in prilagajanje na podnebne spremembe, skupina za podeželje ter skupina za oblikovanje aktivnega oz pravega kmeta.

V februarju, po januarskih predstavitvah izhodišč strateškega načrta članom Sveta za kmetijstvo, MKGP načrtuje izvedbo interaktivnih delavnic s člani delovnih skupin. Z delavnicami želimo spodbuditi kakovostno razpravo in odzive v smeri, kako z danimi sredstvi najbolje doseči cilje oziroma rezultate. Tovrstne delavnice bomo v spomladanskem času še ponovili.

Sledila bo široka javna razgrnitev Strateškega načrta SKP 2023–2027, ob tem pa bo ves čas potekalo intenzivno sodelovanje s predstavniki, imenovanimi v okviru delovnih skupin, predstavniki kmetijskih sektorjev, izvajalci predhodnega vrednotenja in pripravljavci okoljskega poročila, mnenjedajalci v okviru postopka celovite presoje vplivov na okolje ter drugimi ministrstvi. Ko bo Strateški načrt medresorsko usklajen, ga bo obravnavala tudi Vlada RS.

Več

_______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________


Javna razprava o analizi stanja, analizi SWOT in potrebah Strateškega načrta skupne kmetijske politike za naslednje programsko obdobje, 11. 11. 2020

Trajanje javne razprave: od 11. novembra 2020 do 2. decembra 2020

Rezultati javne razprave: Analiza javne razprave o analizi stanja, analizi SWOT in potrebah Strateškega načrta skupne kmetijske politike za naslednjo programsko obdobje (objavljeno 23. 12. 2020)


Ciljna skupina

Javna razprava je bila namenjena vsej zainteresirani javnosti, kar vključuje kmete, gozdarje, kmetijske svetovalce, organizatorje usposabljanj, javne organe, strokovno izobraževalne ustanove, raziskovalce, podjetja, nevladne organizacije, prebivalce podeželja ter posameznike, ki bi radi izrazili svoje mnenje.

Namen javne razprave

Strateški načrt SKP predstavlja osnovni programski dokument razvoja kmetijstva, živilstva, gozdarstva in podeželja v naslednjem programskem obdobju. V njegovo pripravo je zato pomembno vključiti čim širši krog strokovne in zainteresirane javnosti. Analiza SWOT temelji na celovitem, splošnem opisu trenutnega stanja v Republiki Sloveniji, na skupnih kazalnikih stanja ter drugih najnovejših kvantitativnih in kvalitativnih informacijah, kot so študije, vrednotenja, sektorske analize ter izkušnje iz preteklosti. Na podlagi analize SWOT in ocene potreb MKGP pripravlja intervencijsko strategijo, v kateri so poleg intervencij, določene tudi kvantificirane ciljne vrednosti in mejniki za doseganje specifičnih ciljev.

Namen javne razprave je bil pridobiti informacije, ki bodo usmerjale nadaljnje delo na Strateškem načrtu SKP, predvsem preko prioritizacije potreb in predlogov ukrepov oziroma intervencij, ki te potrebe naslavljajo.

Ob tem bi radi opozorili, da objavljeni dokumenti predstavljajo osnutek analize stanja, analize SWOT ter opredelitev potreb za Strateški načrt SKP. Gre za delovni dokument, ki je podlaga za razpravo in nadaljnje delo pri pripravi Strateškega načrta SKP. Vsebine, se lahko tekom nadaljnjega dela spremenijo in prilagodijo.

Osnutki analize stanja, analize SWOT ter opredelitev potreb za Strateški načrt SKP po specifičnih ciljih:

Splošne značilnosti Slovenije in slovenskega kmetijstva
Specifični cilj 1: Podpora vzdržnim dohodkom kmetij in odpornosti po vsej uniji za povečanje prehranske varnosti
Specifični cilj 2: Krepitev tržne usmerjenosti in povečanje konkurenčnosti, tudi z večjim poudarkom na raziskavah, tehnologiji in digitalizaciji
Specifični cilj 3: Izboljšanje položaja kmetov v vrednostni verigi
Specifični cilj 4: Prispevanje k blažitvi podnebnih sprememb in prilagajanju nanje ter k trajnostni energiji
Specifični cilj 5: Spodbujanje trajnostnega upravljanja naravnih virov, kot so voda, tla in zrak
Specifični cilj 6: Prispevanje k varstvu biotske raznovrstnosti
Specifični cilj 7: Privabljanje mladih kmetov in spodbujanje razvoja podjetij na podeželskih območjih
Specifični cilj 8: Spodbujanje zaposlovanja, rasti, socialne vključenosti in lokalnega razvoja na podeželskih območjih, vključno z biogospodarstvom in trajnostnim gozdarstvom
Specifični cilj 9: Izboljšanje odziva kmetijstva EU na potrebe družbe po hrani in zdravju, vključno z zdravo hrano, ter dobrobiti živali
Sistem prenosa znanj in inovacij v kmetijstvu (AKIS)

Potrebe po specifičnih ciljih

Skupna tabela potreb


Več:

Skupna kmetijska politika po 2020

_______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________

Zaključek razprave o oblikovanju nove strategije podeželja (projekt SHERPA), 3. 11. 2020

Deležniki projekta SHERPA, ki je sofinanciran iz programa Obzorje 2020, so v dogovoru z Evropsko komisijo zaključili z razpravo in pripravili sklepno verzijo skupnih stališč pod naslovom »Vizija razvoja slovenskega podeželja«.

Cilj razprave je bilo ugotoviti stanje, opraviti analizo o dejavnikih razvoja, ugotoviti priložnosti, šibkosti, priložnosti in tveganja v povezavi s podeželjem, predvsem pa oblikovati perspektivo, kako ga razumeti in kakšno podeželje želimo.

»Gre za uravnotežen pristop, ki bo poskušal graditi na trajnosti, na kakovosti življenja prebivalcev, sinergiji med gospodarstvom in naravnimi viri. Zato potrebujemo skladen pristop vseh politik in jasno razumevanje vloge in pomena podeželja za Slovenijo. Če bomo uspeli to sporočilo prenesti v javnost in obenem krepiti dialog med vsemi deležniki, med vladno sfero, civilno družbo in raziskovalci, smo naredili majhen, a pomemben korak naprej,« je zapisal prof. dr. Emil Erjavec, koordinator stičišča.

Naj služi kot most za nadaljnjo razpravo in pomaga iskati novo vlogo podeželja v slovenski družbi.

Stališče večdeležniškega stičišča: Dolgoročna vizija za podeželska območja

_______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________

Študentska vizija Strateškega načrta za SKP po 2020, 24. 4. 2020

Magistrski študenti Ekonomike naravnih virov Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani so izvedli spletni seminar (webinar) z razpravo. Predstavili so svojo vizijo Strateškega načrta za Skupno kmetijsko politiko po letu 2020, ki so ga v obliki projekta izvedli na fakulteti. Predstavitev je njihov avtonomni in izvirni prispevek k aktualnem strateškem načrtovanju kmetijske politike v Sloveniji. Njihova vizija prinaša celo vrsto novih pogledov in svežih idej o prihodnji kmetijski politiki v Sloveniji predvsem v smislu bolj uravnotežene trajnostne usmerjenosti politike in kot prvi izpostavljajo potrebo po večji socialni naravnanosti politike. Predstavitev bosta moderirali Andreja Beci in prof. dr. Emil Erjavec.

Vabilo
Povezava

Študentska vizija strateški načrt skupna kmetijska politika SKP

_______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________

5. Slovenski podeželski parlament, 8. in 9. 10. 2019
»Podeželski parlamenti prispevajo k participativni demokraciji«

Peti Slovenski podeželski parlament je zasedal 8. in 9. oktobra 2019 v Halozah v Majšperku. Glavna tema razprav je bila Skupna kmetijska politika (SKP) po letu 2020, ki pomembno sooblikuje slovensko podeželje. Nahajamo se v pomembnem obdobju sooblikovanja tako evropske kot slovenske kmetijske politike. Slovenski podeželski parlament pa je odlična platforma za vključitev vseh zainteresiranih v aktualno razpravo. Ob udeležbi priznanih gostov in strokovnjakov so udeleženci tako lahko razpravljali o izzivih kmetijstva in podeželja.

1. dan: torek, 8. 10. 2019

Prvi dan popoldan so potekale razprave v devetih delovnih skupinah, ki so zasedale razpršeno po slikovitih Halozah. Udeleženci so lahko iskali rešitve za izzive novega programskega obdobja 2021-2027. Zvečer so se udeleženci zbrali v Kulturnem poslovnem centru Majšperk, kjer je potekala slovesna razglasitev slovenskega predstavnika za Evropsko nagrado za razvoj podeželja 2020 in inovativnega novega pristopnika za leto 2018 (v okviru projekta NEWBIE).

Nagrajenca

 

DELAVNICE: 

  Nosilec
1. Podpora vzdržnim dohodkom kmetij Biotehniška fakulteta (dr. Luka Juvančič)
2. Krepitev tržne usmerjenosti in povečanje konkurenčnosti Fakulteta za družbene vede (dr. Marko Lovec)
3. Verige vrednosti GZS-Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij (Nina Barbara Križnik) in Zadružna zveza Slovenije (mag. Anita Jakuš)
4. Podnebne spremembe in učinkovito upravljanje naravnih virov Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede (dr. Martina Bavec) in Zavod za gozdove Slovenije (mag. Andrej Breznikar)
5. Biotska raznovrstnost Kmetijski inštitut Slovenije (mag. Tomaž Cunder)
6. Mladi in novi kmetje Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo (dr. Irma Potočnik Slavič, Sara Uhan)
7. Socialna vključenost, lokalni razvoj na podeželskih območjih (pristop LEADER/CLLD) in lokalna ekonomija (v angleščini!) Društvo za razvoj slovenskega podeželja (Aleš Zidar, Goran Šoster)
8. Kakovost hrane, zdravja in dobrobit živali Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (Gabrijela Salobir)
9. Prenos znanja, inovacij in digitalizacija v kmetijstvu Društvo za marketing Slovenije (Tanja Kavran), Sindikat kmetov Slovenije (Jernej Redek), Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede (dr. Miran Lakota)

 

2. dan: sreda, 9. 10. 2019

Drugi dan dopoldan je potekalo poročanje zaključkov in ugotovitev po delavnicah v obliki panelne razprave z uglednimi gosti. Možnost razprave so imeli tudi vsi udeleženci, ki niso mogli biti prisotni na posamezni delavnici. Dogodek se je zaključil s priporočili 5. podeželskega parlamenta.

 

Dogodek je bil organiziran na pobudo Društva za razvoj slovenskega podeželja, partnerji Mreže za podeželje, v sodelovanjem z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Gostitelja dogodka sta bila Občina Majšperk in Lokalna akcijska skupina Haloze.

 

GRADIVA z dogodka:

Delavnica št. 1. Podpora vzdržnim dohodkom kmetij

Uvod v delavnico
Uvod v delavnico (prezentacija)
Poročilo in zaključki z delavnice (PPT)

Delavnica št. 2. Krepitev tržne usmerjenosti in povečanje konkurenčnosti

Uvod v delavnico
Uvod v delavnico (prezentacija)
Poročilo in zaključki z delavnice (PPT)

Delavnica št. 3. Verige vrednosti

Uvod v delavnico
Uvod v delavnico (prezentacija)
Poročilo in zaključki z delavnice (PPT)

Delavnica št. 4. Podnebne spremembe in učinkovito upravljanje naravnih virov

Uvod v delavnico
Uvod v delavnico - Bavec (prezentacija)
Uvod v delavnico - Breznikar (prezentacija)
Poročilo in zaključki z delavnice (PPT)

Delavnica št. 5. Biotska raznovrstnost

Uvod v delavnico
Uvod v delavnico (prezentacija)
Poročilo in zaključki z delavnice (PPT)

Delavnica št. 6. Mladi in novi kmetje

Uvod v delavnico
Uvod v delavnico (prezentacija)
Poročilo in zaključki z delavnice (PPT)

Delavnica št. 7. Socialna vključenost, lokalni razvoj na podeželskih območjih (pristop LEADER/CLLD) in lokalna ekonomija

Uvod v delavnico
Uvod v delavnico (prezentacija)
Poročilo in zaključki z delavnice (PPT)

Delavnica št. 8. Kakovost hrane, zdravja in dobrobit živali

Uvod v delavnico
Uvod v delavnico (prezentacija)
Poročilo in zaključki z delavnice (PPT)

Delavnica št. 9. Prenos znanja, inovacij in digitalizacija v kmetijstvu

Uvod v delavnico
Uvod v delavnico (prezentacija)
Poročilo in zaključki z delavnice (PPT)

FOTOGRAFIJE

Vabilo

Program

Lokacije delavnic 1. dan

V sodelovanju s strokovnjaki, partnerji in Evropsko komisijo je MKGP pripravilo analizo stanja, SWOT analizo in opredelilo potrebe za vse specifične cilje na področju kmetijstva, predelovalne industrije, gozdarstva in razvoja podeželja. Analiza SWOT temelji na celovitem, splošnem opisu trenutnega stanja v Republiki Sloveniji, na skupnih kazalnikih stanja, ki jih je določila Evropska komisija, ter drugih najnovejših kvantitativnih in kvalitativnih informacijah, kot so študije, vrednotenja, sektorske analize ter izkušnje iz preteklosti.    Pripravljeni dokumenti predstavljajo osnutek analize stanja, analize SWOT ter opredelitev potreb za Strateški načrt SKP. Gre za delovni dokument, ki je podlaga za razpravo in nadaljnje delo pri pripravi Strateškega načrta SKP. Vsebine se lahko tekom nadaljnjega dela spremenijo in prilagodijo.   Na podlagi analize SWOT in ocene potreb MKGP pripravlja intervencijsko strategijo, v kateri so poleg intervencij, določene tudi kvantificirane ciljne vrednosti in mejniki za doseganje specifičnih ciljev. Osnutek Strateškega načrta SKP bo predvidoma pripravljen do konca leta 2020.   Vsebinsko usmeritev in podlago za pripravo Strateškega načrta SKP predstavlja Resolucija o nacionalnem programu o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva »Naša hrana, podeželje in naravni viri od leta 2021«.

 

Deli informacije na svojih socialnih omrežjih