Operacija: Trajno travinje I: Podukrep 10.1 – Plačilo kmetijsko-okoljskih-podnebnih obveznosti

Foto: Košnja (avtor: Zvonko Hardi).

 

Opis

Zahteve v okviru operacije Trajno travinje I so namenjene ohranjanju biotske raznovrstnosti in zmanjševanju emisij didušikovega oksida ter amoniaka. Izvajanje operacije pomeni spremembo obstoječih kmetijskih praks.

Operacija vključuje obvezno in izbirne zahteve. Upravičenec mora izvajati obvezno zahtevo, lahko pa izbere tudi eno ali več izbirnih zahtev te operacije. Ob obvezni in izbirnih zahtevah velja za operacijo omejitev intenzivnost gospodarjenja z največjo dovoljeno obtežbo kmetijskih zemljišč z živino. S to operacijo je omogočen vstop tistim kmetom, ki zaradi različnih razlogov ne želijo v celoti opustiti siliranja in se zaradi tega ne morejo vključiti v operacijo Trajno travinje II (obvezna zahteva TRZ_II_OSIL: Opustitev silaže).

 

A. Obvezna zahteva:

• TRZ_I_NPAS: Za GERK-e, ki so večji od 1 ha, v tekočem letu na travniku površina strnjenega nepokošenega pasu, ki se pokosi naslednje leto, znaša 5 do 10% površine travnika
Puščanje nepokošenih pasov ima pozitivne učinke na vrste in habitatne tipe. Nepokošen del namreč predstavlja donorsko cono za vrste, ki so zaradi kmetijske rabe, ki ne upošteva njihovih ekoloških zahtev, prizadete. Prav tako nepokošeni deli predstavljajo pomemben refugij (zatočišče) različnim vrstam sesalcev, ptic, metuljev in ostalih žuželk. Puščanje nepokošenega pasu prek zime je še posebej pomembno z vidika zagotavljanja ustreznih razmer za uspešno realizacijo celotnega razvojnega ciklusa metuljev.

Na nepokošenem pasu paša ni dovoljena.

Namen zahteve je spodbuditi dobro okoljsko prakso na travnikih zmerne intenzivnosti. Izvajanje dodatnih zahtev bo okoljsko in naravovarstveno vlogo teh travnikov še dodatno okrepilo. Specifika slovenskega travinja je velika razdrobljenost, razgibana konfiguracija ter stikanje površin z nekmetijskimi rabami. Izvajanje zahteve bo prispevalo k vzdrževanju ugodnega stanja sosednjih habitatov, ki bodo ciljno varovani v okviru drugih operacij.

Nepokošeni pas se pokosi naslednje leto od meseca marca naprej.

Upravičenci, katerih površine ležijo na ekološko pomembnih območjih posebnih traviščnih habitatov, traviščnih habitatov metuljev in steljnikov ali območjih pojavljanja ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov, se v zahtevo lahko vključijo le, če se istočasno vključijo tudi v izvajanje ene izmed operacij, pomembnih za ohranjanje biotske raznovrstnosti (ali operacijo posebni traviščni habitati, ali operacijo traviščni habitati metuljev, ali operacijo steljniki, ali operacijo habitati ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov) z najmanj 20% površin trajnega travinja.

– Obtežba: 0,5 do 1,8 GVŽ travojedih živali/hektar (povprečna letna obtežba). Kadar se zahteva izvaja na območju posebnih travičnih habitatov, traviščnih habitatov metuljev, steljnikov ali območjih pojavljanja ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov, je povprečna letna obtežba 0 do 1,5 GVŽ travojedih živali/hektar.
– Raba: trajno travinje.
– Obseg: del površin.
– Lokacija: ni pomembna.
– Območje izvajanja: celotna Slovenija.

Učinki:
– ohranjanje in povečanje možnosti preživetja ogroženim vrstam žuželk (metuljev, kobilic) in drugim malim živalim na travniku (ohranjanje biotske raznovrstnosti v naravi);
– omogočanje semenitve rastlin in ohranjanje rastlinskih vrst, ki so značilne za naravno travinje.

 

B. Izbirne zahteve:

• TRZ_I_NIZI: Gnojenje z organskimi gnojili z nizkimi izpusti v zrak

Namen zahteve je zmanjšati izpuste amonijaka in smradu pri gnojenju s tekočimi organskimi gnojili ter izboljšati učinkovitost kroženja dušika v kmetijstvu, s tem pa posredno vplivati tudi na zmanjšanje izpustov toplogrednega didušikovega oksida. Izvedba te zahteve bo ugodno vplivala tudi na stanje sosednjih habitatov. Zahteva se izvaja z nanosom tekočih organskih gnojil na površino tal s pomočjo vlečenih cevi ali vlečenih sani ali z vnosom gnojil neposredno v tla. Uporaba opreme z razpršilno ploščo ni dovoljena.

Plačilo se lahko uveljavlja za največ 30 m3 porabljenih tekočih organskih gnojil na ha. Ta količina gnojil se lahko proizvede na kmetijskem gospodarstvu, lahko pa jo kmetijsko gospodarstvo tudi prejme od drugega kmetijskega gospodarstva oziroma kupi.

– Obtežba: 0,5 do 1,8 GVŽ travojedih živali/hektar (povprečna letna obtežba). Kadar se zahteva izvaja na območju posebnih travičnih habitatov, traviščnih habitatov metuljev, steljnikov ali območjih pojavljanja ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov, je povprečna letna obtežba 0 do 1,5 GVŽ travojedih živali/hektar.

– Raba: trajno travinje.
– Obseg: del površin.
– Lokacija: ni pomembna.
– Območje izvajanja: celotna Slovenija.

Učinki:
– zmanjšanje izpustov amonijaka in posledično zmanjšanje evtrofikacije naravnega okolja;
– učinkovitejše kroženje dušika in posledično tudi zmanjšanje izpustov didušikovega oksida (toplogredni plin),
– zmanjševanje obremenjevanja okolja s smradom.

 

• TRZ_I_MRVA: Spravilo mrve s travinja

Zahteva se izvaja na način, da se trava pospravi v obliki mrve, siliranje ni dovoljeno. Siliranje trave na dolgi rok siromaši vrstno pestrost (motena semenitev nekaterih vrst), saj so travniki večinoma košeni prej, kot če bi se sušenje in spravilo izvajalo na klasičen način (odvoz mrve). Poleg tega se v plastično folijo skupaj z napol uvelo travo povije tudi precejšen delež velikih nevretenčarjev (kobilice, gosenice ipd.), ki so hrana drugim živalim (pticam). Izvajanje zahteve pozitivno učinkuje na biotsko raznovrstnost in mozaičnost krajine.

Na KMG ne sme biti travne silaže.

– Obtežba: 0,5 do 1,8 GVŽ travojedih živali/hektar (povprečna letna obtežba). Kadar se zahteva izvaja na območju posebnih travičnih habitatov, traviščnih habitatov metuljev, steljnikov ali območjih pojavljanja ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov, je povprečna letna obtežba 0 do 1,5 GVŽ travojedih živali/hektar.

– Raba: trajno travinje.
– Obseg: vse površine trajnega travinja.
– Lokacija: ista ves čas trajanja obveznosti.
– Območje izvajanja: celotna Slovenija.

Učinki:
– ohranjanje vrstno bogatih travnikov;
– zagotavljanje možnosti preživetja nevretenčarjev, ki predstavljajo hrano drugim vrstam;
– zmanjšanje uporabe polietilenske folije.

 

• TRZ_I_OSIL: Opustitev silaže

Zahteva se izvaja na način, da se trava pospravi v obliki mrve, prepovedano pa je tudi siliranje krme z njiv, zlasti koruzne silaže. Siliranje trave na dolgi rok siromaši vrstno pestrost (motena semenitev nekaterih vrst), saj so travniki večinoma košeni prej, kot če bi se sušenje in spravilo izvajalo na klasičen način (odvoz mrve). Poleg tega se v plastično folijo skupaj z napol uvelo travo povije tudi precejšen delež velikih nevretenčarjev (kobilice, gosenice ipd.), ki so hrana drugim živalim (pticam). Izvajanje zahteve pozitivno učinkuje na biotsko raznovrstnost in mozaičnost krajine.

Opuščanje koruze za silažo bo prispevalo k večjemu vključevanju drugih krmnih rastlin v kolobar. Koruza sodi med rastline z največjimi potrebami po dušiku, gojenje pa zahteva tudi precejšno uporabo sredstev za varstvo rastlin. Zaradi tega bo zahteva prispevala tudi k zmanjšanju obremenitve voda z nitrati in k manjšemu sproščanju ostankov fitofarmacevtskih sredstev v okolje.

Na KMG ne sme biti nobene silaže.

Zahteva je usmerjena v sušenje in dosuševanje krme, kar bo imelo pozitivne učinke na okolje in biotsko raznovrstnost. Prav tako opuščanje koruzne silaže pozitivno vpliva na varovanje voda.

Upravičenci, katerih površine ležijo na ekološko pomembnih območjih posebnih traviščnih habitatov, traviščnih habitatov metuljev in steljnikov ali območjih pojavljanja ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov, se v zahtevo lahko vključijo le, če se istočasno vključijo tudi v izvajanje ene izmed operacij, pomembnih za ohranjanje biotske raznovrstnosti (ali operacijo posebni traviščni habitati, ali operacijo traviščni habitati metuljev, ali operacijo steljniki, ali operacijo habitati ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov) z najmanj 20% površin trajnega travinja.

– Obtežba: 0,5 do 1,8 GVŽ travojedih živali/hektar (povprečna letna obtežba). Kadar se zahteva izvaja na območju posebnih travičnih habitatov, traviščnih habitatov metuljev, steljnikov ali območjih pojavljanja ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov, je povprečna letna obtežba 0 do 1,5 GVŽ travojedih živali/hektar.

– Raba: trajno travinje.
– Obseg: celotno KMG.
– Lokacija: ista ves čas trajanja obveznosti;
– Območje izvajanja: celotna Slovenija.

Učinki:
– ohranjanje vrstno bogatih travnikov;
– zagotavljanje možnosti preživetja nevretenčarjev, ki predstavljajo hrano drugim vrstam;
– izboljšanje strukture njivskih tal;
– zmanjšanje obremenjevanja voda z nitrati in okolja z ostanki fitofarmacevtskih sredstev.

Upravičenci

Upravičenci do plačil so kmetijska gospodarstva, ki se v izvajanje operacije Trajno travinje I vključijo prostovoljno in izpolnjujejo predpisane pogoje in zahteve.

Upravičenci so tudi drugi upravljavci zemljišč, ki niso kmetje, in ki posedujejo znaten obseg površin, na katerih je treba spodbujati spremembo kmetijskih praks z namenom ohranjanja biotske raznovrstnosti in zmanjševanja emisij toplogrednih plinov.

 

Upravičeni stroški

Za izvajanje operacije Trajno travinje I se plačila namenjajo samo tistim obveznostim, ki presegajo ustrezne obvezne standarde, določene v skladu s poglavjem I naslova VI Uredbe 1306/2013/EU in ustrezna merila, določena z drugo alineo točke c) prvega odstavka 4. člena Uredbe 1307/2013/EU ter druge ustrezne obvezne zahteve iz nacionalnih predpisov.
Plačila krijejo 60% dodatnih stroškov in izgubljenega prihodka zaradi prevzete obveznosti.

Pogoji za upravičenost

Ob vstopu v ukrep M10 mora KMG:
– imeti najmanj 1 ha kmetijskih površin v smislu 4. člena Uredbe 1307/2013/EU;
– biti vpisano v register kmetijskih gospodarstev, v skladu s predpisom, ki ureja register kmetijskih gospodarstev;
– opraviti 6-urni program usposabljanja s področja kmetijsko okoljskih in kmetijsko podnebnih vsebin;
– imeti izdelan program aktivnosti kmetijskega gospodarstva, ki je elektronski dokument, pripravljen kot rezultat svetovalne storitve.

 

Vrsta podpore

Podpora za izvajanje operacije Trajno travinje I sestoji iz plačila za izvajanje obvezne zahteve in/ali najmanj ene izbirne zahteve po lastni izbiri upravičenca.

Plačilo se dodeli na hektar, razen za izbirno zahtevo »TRZ_I_NIZI: Gnojenje z organskimi gnojili z nizkimi izpusti v zrak«, pri kateri se plačilo dodeli na m3.

 

Višina podpore

Višina plačil za zahteve v okviru operacije Trajno travinje I znaša 60 % višine plačil, izračunane po modelni kalkulaciji. Za izbirno zahtevo TRZ_I_NIZI se plačilo dodeli za največ 30 m3 porabljenih tekočih organskih gnojil na ha površin trajnega travinja.

Ne glede na prejšnji odstavek znaša plačilo za zahtevo TRZ_I_NPAS:

Ne glede na prvi odstavek znaša plačilo za zahtevo TRZ_I_MRVA:

 Trajn travinje I tabela

(Opis podukrepa je posodobljen skladno z 12. spremembo PRP – oktober 2022)

 

 

Prijava na e-novice

Deli z drugimi